#
3. razred: b, p, v.
§ 232. Koren se končuje na b, p ali
v .
spregatev je kakor
v 1. razredu.
s em gredo: do l bs ti , dolbem; grebsti, grebem; skubsti,
skubem; zebsti, zebe; hropsti, hropem; sopsti, sopem; tepsti, tepem;
suti, spem; pleti, plevem.
Namesto nekdanjih prvotnih oblik hropoč, s opoč je v
rabi oblika hropeč, hropeča, hropeče; s opeč.
Napačne so oblike: s kubi t i , skubil, skubila,skubilo, oskub
ljen (pravi l no: skubsti, skubem, oskubel, oskubla; oskuben!).
Od nekdanjega glagola ž i t i , ži vem, ž i voč (rabil se je
še v 16. veku!) imamo še deležnik už i l in glagolnik ž itje .
Nedoločnik se je glasil prvotno g r e t i — g r e bem, teti — tepem itd.
(glej člen 69,
6
); taka oblika je ohranjena še v su t i — s pem. Oblike grebsti,
tepsti, zebsti, dolbsti itd. so narejene po sedanjiku (grebem, tepem) in po vplivu
končnic ves ti, plesti itd.
4. razred:
g ,
k.
§ 233. Koren se končuje na
g
ali k, n. pr. reči (nastalo
iz: rek- t i , primerjaj reke l ; glej § 69, 4.), l e č i (iz: l e g - t i ,
prim. l egel ). spregatev je kakor v 1. razredu.
s em gredo: peči , p e č em . . . peko ; peci , p e c i v a . . .
pekel , pek l a , -lo; sečem, seči, sekel, sekla, seklo; teči, tečem;
tolči in tleči, tolčem; leči, ležem; lezi, legel, legla itd.; moči,
morem(iz: možeš itd.); vpreči, vprežem; seči, sežem; streči, strežem;
striči, strižem; vreči, vržem.
s tare oblike so: peko , r eko, t e ko (3. os. mn.).
Velelnik.se glasi: pec i , pec i va , pe c i ve , pecimo, pe
cite; reci, teci (glej § 65 b); sezi, strezi, vrzi, pomozi itd.
Deležnik sed. časa je: pekoč, s t regoč , mogoč.
Od glagola moči, morem, (po)mozi , moge l se loči
glagol morat i , moram, moral , moral a, -o.
§ 234. Naglas pri glagolih 1.—4. razreda:
Nedoločnik: lesti,
tresti,
plesti;
namenilnik: (sest),
trest,
plest;
sedanjik:
lezem tresem pletem, cvətem
lezeš
treseš
pleteš
leze
trese
plete
lezeva
treseva
pleteva (pleteva)
Breznik: s lovenska slovnica. 4
.
izd.
8
