riti, rijem; za-šiti, zašijem; vpiti, vpijem; dobim, dobiš ima tudi
obliko dobom, doboš, velelnik dobodi, dvojina dobi t a ,
množina dobite.
Končnica
u:
čuti, čujem; hruti, hrujem; pinti, plujem ali
plovem; rjuti, rjujem ali rjovem; sluti, sinjem ali slovem; snuti,
snujem; obuti, obujem.
Končnica
a:
znat i , znam (skrčeno iz znajem); stati (se
danjik po II. vrsti: sta-nem).
Končnica
e:
de- t i , dejem (skrčeno dem1) in po II. vrsti
denem; peti, pojem; smeti, smem (skrčeno iz smejem); speti,
spejem, skrčeno: spem, speš; veti, vejem; vreti (voda vre), vrem
in vrejem (poslednje le v pesmih, n. pr.
Do meje U naproti vreje
[Greg.] —
Naj od juga toplega privreje
[Ašk.]).
Velelnik: bij, bi j ta, bi j t e; enako: sezuj, sezujva; poj,
zapojva, pojmo.
II. vrsta: vrstna pripona -ni-.
§ 238. V drugo vrsto spadajo glagoli, ki imajo v nedoloč
niški osnovi pripono -ni-, n. pr. dv i g - n i - t i . s edanjiška osnova
ima priponi
-ne-,
-no-, n. pr. d v i g - n e -m , deležnik ve-no-č.
Nedoločnik: ven i - t i ;
sedanjik: ednina: 1. vene -m; 2. vene - š ; 3. vene;
dvojina: 1. vene - va , vene - ve ; 2. vene - t a ,
vene - t e ; 3. v ene - t a , vene - t e ;
množina: 1. vene -mo; 2. vene - t e ; 3. vene - j o;
velelnik: veni , v e n i - v a , v e n i - t a , v e n i - t e , veni -mo;
tvornosed. deležnik I.: —
„
„
II.: veno- č , -ča, -če;
tvornopret. deležnik I.: dv i gn i -v š i ;
„
„
II.: z v e n i - l , - l a , - l o ;
trpnopretekli deležnik: dv i gnj - en , -ena, -eno.
s em gredo: ( po ) begn i t i , -begnem; kreniti, krenem; deh-
niti, dahnem itd.
Prvotno se je glasila ta vrstna pripona
-no-,2
kakor se je
ohranila med prekmurskimi in štajerskimi slovenci in v starejši
dobi še na zahodu, n. pr. dvignoti, gasnoti itd. s edanja pri
pona
-ni-
je nastala po vplivu IV. vrste, n. pr. zvoniti, oznaniti.
1
N. pr. To m i dobr o de (ne: dene!) ; nič ne de; kaj ti de pri meni?
2
s taroslovenski: na-.
