Nekateri glagoli se morejo spregati po obeh razredih, n. pr.
dihat i : dišem in diham, mi kat i : mičem in mikam, de va ti:
devljem in devam, kopa ti: kopljem in kopâm, ropot at i : ro
počem in ropotâm, t r e p e t a ti: trepečem in trepetâm, rezge-
t a ti: rezgečem in rezgetâm.
Posebej pomni: p o - z i v l j em ali pozivam (ne: pozivljam!).
Obojo obliko imajo navadno tudi velelniki: de v l j i in
devaj, s uči in sukaj, č e ši in česaj itd.
s edanji deležnik je: dihaje — dihajoč, dremaje— dremajoč,
jokaje — jokajoč, skakaje — skakajoč, trepetaje — trepetajoč.
Pravilni so deležniki: kažoč (kazati), i š čoč (iskati), kop
i joč (kopati), pi šoč (pisati), pl ešoč (plesati), vežoč (vezati;
pomni, da je bila starejša oblika v 3. os. množine: pl ešo [=ple
šejo], pišo [=pišejo] itd.).
Glagoli tega razreda so: 1. ko r ens ki (n. pr. gl odat i ,
pisati, kazati, orati itd.); 2. imen s ki (n. pr. ropot at i od ropot,
t r epe t a t i od t repe t , opas at i od pa s ); 3. g l a g o l s ki
(n. pr. sipati, sipljem itd.).
Glagoli 2. razreda so večinoma nedovršni in sicer trajni.
§ 248. Naglas pri glagolih 2. razreda.
Po zgledu
delati
gredo: mazati, mâžem, mâžeš. . . mazal,
mazala, mazalo namâzan; br i s at i , brišem; j a hat i , jâšem; r e
zat i , režem; s i pat i , sipljem.
Po zgledu
stopati
gredo: drema ti (dremati), dremljem;
iska ti, iščem; ka z a ti (kazati), kažem; p i s a ti (pisati), pišem;
s k a k a ti (skakati), skačem; s t r g a ti (strgati), stržem; s uka ti
(sukati), sučem; š kr i pa ti (škripati), škripljem; veza t i (vezati)
vežem.
Po zgledu
končati
gredo le nekatere oblike nedoločniške
osnove; naglas je naslednji: č e s a ti, namen.: č e s at, sed.: češem,
češeš . . . češi, češite poleg č e s aj, česâjte; česal, časâla, česalo;
počesan; enako: ora ti, (orjem; k l e p a ti , klepljem; kr e s a ti,
krešem; me t a ti, mečem; t e s a ti, tešem.
s em spadajo: š e p e t a ti, šepečem; r e z g e t a ti, rezgečem;
l e s k e t a ti, leskečem; š č e g e t a ti, ščegeče in ščegače ( ž g ače,
odtod ž g a č ka ti, žgačkâ me). Kakor ščegače (žgače) so se gla
sili nekdaj tudi l e s ka čem, rezgačem, šepačem.1
1 Tako ko pisali starejši pisatelji in take oblike nahajamo še v narečjih,
n. pr. na Vrhniki: kon j r z g a če. Take oblike je pisal Fr. Levstik.
