Pred pripono
-ni-
izpadajo
b, p, k, t,
n. pr. kaniti (nastalo
iz kapniti), ut rni t i (iz utrpniti) itd.; glej člen 69,1.
Glagoli II. vrste so večinoma kor enski (n. pr. dv. ig-ni ti ,
g a s -n i t i itd.); nekaj je pa g l a g o l s kih (n. pr. mi g - n i t i od
mi g - a t i , pih-niti od pih-ati) in imenskih (n. pr. po t i h- n i t i
od t ih) itd.
Neprehodni glagoli imajo tvornopretekli deležnik II. brez
vrstne pripone
-ni-,
n. pr. us ehel , zamrzel , zamolkel, osupel,
otrpel, pobegel, uvel, n. pr. zamrzl a reka ki je (zamrznila),
otrplo te l o (ki je otrpnilo), uve l o l i ce (ki je uvenilo), na
brekl e ž i l e (ki so nabreknile) itd.
Glagoli II. vrste so po večini dovršni; nedovršniki so:
drgni t i , g a s ni t i , g i n i t i , s ahni t i , veni t i .
Pomni: od s pat i so oblike II. vrste: us nuti , us nul;
z a s nu t i , z a s nul (napačne so oblike z a s n i va t i , us ni vat i ! ) .
§ 239. Naglas pri glagolih II. vrste.
velelnik:
deležnik:
veniti,
venem
veneš itd.
venejo,
veni, veniva,
venita, mo, te,
zvenil, ila, ilo
dvignjen, ena, o
pəhniti;
pahnem
pahneš itd.
pahnejo;
pəhni, pəhniva,
ita, imo, ite;
pəhnil, ila, ilo
pahnjen.
Nedoločnik:
kreniti,
sedanjik:
f
krenem
kreneš itd.
krenejo,
kreni, kreniva,
krenita, imo, ite,
krenil, ila, ilo
okrenjen
Po zgledu
veniti
gredo glagoli, ki imajo prvotno dol gi
rastoči naglas (gl.§48 in 50),n. pr. (po)be gn i t i , ( po ) be g nem;
brcniti, drgniti, (u)gasniti, giniti, pogrezniti, zmrzniti, riniti,
stisniti, šiniti itd.
Po zgledu
kreniti
gredo primeri, kakor ( pr e ) g rn i ti,
( p r e ) g rnem; (po)tegniti, potegnem; minuti (miniti), minem;
tekniti, teknem; vrniti, vrnem; usekniti se, useknem se, Enako:
toniti, tonem; kloniti, klonem.
Ti glagoli imajo lahko tudi naglas na korenu (mlajši na
glas): potegniti, potegnimo, potegnila; miniti, tekniti, usekniti itd.
Po zgledu
pehniti
gredo primeri, ki imajo p o l g l a s ni k
v korenu, n. pr. - məkn i t i , maknem; dəhniti, dahnem; -təkniti,
taknem; səhniti, sahnem.
s em spada tudi š əpn i t i , šepnem (= po-šepetati).
