(sed.):
lezeta
lezemo
lezete
lezejo,
velelnik: lezi
leziva, mo, te
pleteta (pleteta)
pletemo (pletemo)
pletete (pletete)
pleto;
pleti, cvəti
pletimo, ite
deležnik: lezel, lezla, lo
(pojeden)
treseta
tresemo
tresete
tresejo,
tresi
tresiva, imo
(grede)
—
(gredoč),
pletle;
tresel, tresla, lo
pletel, pletla, lo
raztresen, ena, o pleten, ena,eno.
Po zgledu
le st i
gredo glagoli, ki imajo prvotno dolgi
rastoči naglas v korenskih zlogih (§ 48 in 50), n. pr. kr a s ti,
kra dem; sedanjiška osnova bo dem, bodeš... bodi, bodite;
sesti, sedem. Nekateri glagoli imajo to naglasno vrsto samo v
nedoločniški ali samo v sedanjiški osnovi; nedoločniška osnova:
kl asti, kl âdel, kl adla, -o, poklâden; presti, predel; pasti, pâdel;
gristi; molsti, pasti, pâsel; pleti, plel, plela, -o, oplet; seči, sekel,
sekla, -o; sedanjiška osnova: ležem, ležeš, lezi, lezite.
Po zgledu
trest i
gredo glagoli, pri katerih se je prvotni
končni kratki naglas pomaknil na predzadnji zlog (gl. § 52. in 54.),
n. pr. gosti, godem; rasti, rastem; mesti, medem; skubsti, skubem;
dolbsti, dolbem; zebsti, zebe me; vleči, vlečem; nedoločniška
osnova: v r e či; sedanjiška osnova: predem, kladem, idem, doidem,
zaidem, grizem, molzem, pasem, plevem, sečem.
Po zgledu
plesti
gredo glagoli s širokim
e
in
o
v predzad
njem zlogu (gl.§ 56—58), n. pr. b l e s t i , b l e dem; bosti, bresti,
vesti, gnesti, nesti, grebsti, sopsti, tepsti, peči, reči, teči; nedo
ločniška osnova: l e či, l e gl a, l e gl o; moči, mogel, mogla, -lo.
Glagol cvəs ti se naglaša: cvətem, cvəteš . . . cvəto, cvəti,
cvətoč, cvətəl (cvəl), -la, -lo.
5. razred: m, n.
§ 235. Koren se končaje na
m
ali
n,
n. pr. o-žm-em, o-že-ti;1
na-čn-em, na-če-ti.8
s em gredo: že t i , ž anjem, ž a n j e š . . . ž anj ejo, ž n i ,
žn i va; žel, žela, želo; meti, manem; ožeti, ožmem, ožmeš . . .
ožmo; kleti, kolnem; načeti, načnem; napeti, napnem; vzeti, vza-
1
Nastalo iz nekdanje oblike o-žЬm-ti.
2
Iz: na čЬn-ti.
