Glagol
dati
se veže z namenilnikom, če pomeni pos l a t i ,
n. pr.
s ina je dal učit . s rajco sem dal p r a t . Predivo smo dali
p r e s t.
(Mikl.)
Dovršnikov1 se v namenilnika radi ogibljemo s tem:
a)
da vzamemo dovršni glagol v velelniku ali v kakem
dru gem naklonu v rabo, kakor je to misli pogodu; n. pr.
Pojdi,
vrata zapri!
(Ljud. raba.) —
Pojdite, povejte mojim bratom.
(Met.)
—
Pusti pri oltarju svoj dar in pojdi, poprej se spravi s svojim
bratom.
(Trubar.)2
Pojdi, moža poklici.
(Ravn.)
Pelji se, sejem
pogledaj
(Danjko);
b)
da napravimo namesto namenilnika odvisni stavek z
veznikom da, n. pr.
Greva, da konja izbereva.
(Levstik.)
§ 265. 1.
Tvornosedanje d
eležnike (I.) na
e
ima samo nekaj
neprehodnih nedovršnih glagolov, n. pr. grede , kl eče , l e že ,
miže, mol če, s ede, s toj e, gl ede , hot e; dalje glagoli 5. in
6. vrste: s k r i v a j e 3 (kar se rabi le kot prislov s kr i va j ) , po-
magaje (Pohlin), i g r aje, s kakaje, s p r a š ev aje, pos peše-
v aje, kupovaje, s v e t ova j e , de l aj e, v arova j e 4 itd.
Ta deležnik se rabi navadno predikativno, n. pr.
Mol če
orožje vsak si vzame.
(Preš.) —
Go d r n j a j e dospe do svoje lasti.
(Tavčar.) —
Po nebu so bili raztreseni oblački, med katerimi je
plavala luna, zdaj se s k r i v a j e zanje, zdaj se zopet k a z a j e med
njimi.
(s trit.)
Pri povratnih glagolih se zaimek
s e
lahko rabi ali pa se
izpušča, n. pr.
In seže mu smeh l j a j e s e Manica v besedo.
(Jurčič.)
Bolj navadno je:
smeh l j a j e mu seže v besedo.
2. Tvornosedanji deležnik (II.) na -č se tvori iz nedovršnih
( t ra j n i h) glagolov od prvotne 3. množinske osebe sedanjega
časa, n. pr. reko : r ek oč; predo (stara oblika, zdaj: p r ede j o ) :
1 Dovršniki ne morejo imeti namenilnika (izjemo delata le
leči)
in
sesti,
namenilnik: pojdi
leč, sest
!), temveč le n e d o l o č n i k , ki ima dopolnilo v to -
ž i l n i k u (nikoli v rodilnika!), n. pr. grem
travo pokositi;
nesi perilo
posušiti;
dekla je šla za prašiče
nabrati;
gre perilo
oprati.
— Tako ljudstvo pravilno
govori, toda v pismeni jezik ta raba ni prodrla.
2 Neodvisno od Vulgate in Lutra.
3 Tako še Trubar: Ino pokliče Marijo, svojo sestro, s k r i v a j e .
4 Tako je pravilno naglašal R a v n i k a r , ki je uvedel v pismeni jezik
tudi take deležnike, ki jih ljudstvo ne govori več.
Deležniki.
