vsi do enega; izgubil sem ves denar do enega dinarja. — Posebej
pomni: meni je do koga ( č e s a), nem.: mir ist an jemandem
(etwas) gelegen; do t ega mi je ve l i ko ; ako nam je kaj do
zdravja; meni do tega ni nič.
iz
se rabi n. pr.
a)
o kraju: iz hiše priti, iz Ljubljane
(iz
se rabi tam, kjer se rabi v: biti v hiši, Ljubljani);
b)
o č a s u :
iz leta v leto (= od leta do leta); izmlada;
c)
o vzroku: iz jeze
kaj storiti; iz hudobije;
c)
o nač inu: iz dobre volje; iz šale;
iz srca rad.
iz
se veže s predlogi
-med, -nad, -pod, -pred, -za,
n. pr.
nekdo i zmed vas ; poseka lipo i znad mize; i zpod nog pojdi;
i zpred oči.
od
kaže najprej aj kraj in č a s : n. pr. šel je od nas ; od
božiča do velike noči;
b)
primerjanje: solnce je večje od zemlje;
c)
i zvor: duh od sena; meso od kake živali; č
)
t var i no , iz
kat ere je kaj: venec od trnja; premog je nastal od organskih
tvarin;
d)
vzrok:
od
lakote konec jemati;
od
veselja,
od
strahu
je molčal; blešči se mi
od
zlata. Napačno je rabiti sam rodilnik,
n. pr. tresla se je mraza (slov.:
od
mraza), oči pobeša sramote
(slov.
od
sramote) itd.;
e)
nač in : od srca kaj želeti; to je od sile.
Predlog
s
(pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki
z)
se rabi na vprašanje odkod? tam, kjer bi na vprašanje kje?
stal predlog
na:
s konja pasti (ker se govori: biti
na
konju);
tresk je udaril z neba; s Koroškega priti.
Nepristni predlogi.
§ 270. Zraven prvotnih predlogov imamo tudi nepr i s tne
predloge, t. j. pr i s l ove ali s amos t a l n i ke , ki se rabijo kot
predlogi. Taki predlogi so:
blizu, bliže,
n. pr. blizu -groba; bliže cerkve;
dno,
n. pr. dno morja rastejo rastline; dno potoka;
glede,
n. pr. glede cene; glede tega (ne: z ozirom na kaj!);
konec, koncem, nakonci,
n. pr. konec jezika, nakonci
hiše stoji drevo; koncem šolskega leta;
kraj,
n. pr. kraj vasi; kraj drevesa; od kraja (časovno);
mimo,
n. pr. mimo grada iti; mimo čiste duše ni nič
lepšega;
mesto, namesto (namestil),
n. pr. mesto glagolice nam
rabi cirilica;
okoli, okrog, krog,
n. pr. krog mize sedeti;
