166
§ 283. O rabi pr edl ogov in pr i s l ovov pomni :
Kadar izraža kako dejanje že predl og , sam, še ne sme
rabiti p r i s lov.
Napačno je n.pr. Po me s tih l judj e po več me s e cev
ne pr i de j o
ven
iz zapr t i h pros torov (t. j. nemška raba;
slov.: ne pr idejo iz zapr t i h pros torov; isto dejanje ka
kor „ v e n “ izraža že predlog „i z“). — Pr i b l i ža s e ml ad en i č
mu,
dol
z n e ba je pos lan pr i š e l (Valjavec; brez „ d o l “ !).
— Ozri s e
gori
na podobo (prav: ozri s e
na
podobo, ker
smer gledanja določa predlog „ na “). — s ovražn i k i s o s e po
br ezus pe šni h napadi h umakni l i
nazaj
(brez „naza j “). —
Od v s eh s t rani s o pr i ha j a l i be gunc i in s o s e v dol gi h
v r s tah pomi ka l i
dalje
prot i Gor i c i (prav: pomi ka l i
prot i Gorici); bolje pa bi bilo: s o h i t e l i
dalje,
ker „h i t e t i “
ne izraža smeri. Pomni fie: zbra t i (ne: skupaj zbrati!), v zpe t i
s e (ne: kvišku vzpeti se!) itd.
Opomn ja . Kadar ni predloga, ki bi izražal smer, se prislov seveda
lahko rabi, n. pr. Peve c , d r ž i n a s
skupaj!
(Žup.). P r i š e l s em do s t o l
n i c e s v. N i k o l a j a ; t a j n a s i l a me je v l e k l a
noter
(ali:
vanjo).
Oče je
b il na v r h u in je p r i š e l
doli.
Če imamo glagole, ki so sestavljeni s predlogi, se ne smejo rabiti
glagoli s prislovi. Napačno je n. pr. R um e n a z a r j a ie
gori
p r i h a j a l a i n
n a z n a n j a l a b e l i dan (prav: vzha ja la ). — Ur a g r e
naprej
(slov.: p r e
h i t e v a a l i p r e h a j a ; nasproti z a o s t a j a ) .
Ne:
skupaj priti (slov.: s n i t i
se, sh a j a t i se), skupaj položiti (slov.: zložiti), skupaj dejati (slov.: st r n i t i ,
z ve z a t i ) ; Čevlje doli dejati (slov.: s e z u t i , obleko s l eči) ; je že ven (slov.:
m i n i l o je); kar je čez ostalo (slov.: p r e b i l o , Dalm.).
Veznik.
§ 284. Vezniki (konjunkcije) kažejo, v kakem razmerju so
posamezni stavki med seboj. s tavki, ki se tvorijo z vezniki, niso
dobili svojega pomena od veznikov, ampak so vezniki dobili svoj
pomen od stavkov, v katerih se nahajajo.
Veznike ločimo po njih rabi v pr i redno- in podredno-
zloženih stavkih v pr i redne in podredne veznike.
Priredni vezniki so:
1. vezalni:
in, pa, ter, tudi, ne le
—
ampak tudi; ne samo
—
temveč tudi; ne
—
ne, ni
—
ni, niti
—
niti; tako
—
kakor;
dalje, potim, nato, vrh tega; naposled; vcasi
—
včasi; zdaj
—
zdaj;
