Pri glagolih, ki se rabijo v povratnem načinu, se zaimek
se lahko izpušča, n. pr. s
tresočimi
rokami ali: s t r e s očimi
se
rokami ) ; s
tresočim
glasom (ali: s t r e s očim
se
g l a s om,
ali bolje: z
drhtečim
[ t repe tajoč im] g l a som).
Nekdaj je imela slovenščina tudi trp n i deležnik sedanjega časa, ki je
ohranjen še v sledečih besedah: l a kom, p i t om ( p i t ome c ) , vedome c itd.
3. Tvornopretekli deležnik (I.) se tvori od nekaterih do
vršnikov, n. pr. oprimši (oprijemši), rekši, bi vši , skrivši,
opra v i vš i , pozabi vš i ( po z abe l j š i ) , pr imerš i (slučajno).
Ti deležniki so imeli prvotno končnico
-v;
ostanke imamo še v
izrazih, kakor s k l oni v hoditi, sedeti (Vodnik), pr i pogni v
hoditi, oprtiv nesti, prihuliv hoditi, pust iv, sk r iv (= skrivši)1
iti, oko l i š i v hoditi.2
Deležnik na -si ima navadno le obliko moškega spola za
vsa števila, n. pr.
Gospa se je trudila, z a č u t i v ei napetost med
gosti, spraviti zabavo v tir.
(Detela.) —
s in se je razveselil, za-
cuvsi, da mu se ne umre ljubi oče.
(Trd.)
Pr i devno se rabi le redko, n. pr.
Zgrudila se je na tla,
z a s t r u p i v š a sama sebe.
(Detela.)
s edanji pismeni jezik kazi preveč takšnih deležnikov, go
vore se navadno tudi z napa čn im naglasom.3 Ljudstvo jih
dela le od malo dovršnikov, zato se jih je v pismenem jezika
ogibati.
4. Pri neprehodnih glagolih, ki pomenijo trpnost ali kako
stanje, se nadomešča trpnopretekli deležnik s tvornopreteklim II.;
n. pr. preteklo (ne: pretečeno! ) leto, premrli udje, nagnilo
s adje; o t ekl e roke, s t eke l pe s , mi nul , ozebe l , vre l a
voda, premrzel , zrel , ve l (prevela trava, uvelo listje).4
Nekateri izmed teh so postali pridevniki.
Vendar so prišle v rabo tudi trpne oblike kakor: osupnjen,
zmrznj en, s egn i t , prezeben, prepaden, npaden, po
raščen, zaraš čen , premrt, ot rpnj en itd.
1
V ribniškem okraju.
2 V Vel. Laščah. (Levst.)
3
Deležnike na
-vši
je uvedel R a v n i k a r , toda on jih je p r a v i l n o
naglašal, n. pr. p o k l i c a v š i , p om a z a v š i itd.
4 Na Krasu: z a do l a figa (od doti, dmem), pomeni: nedozorela, slaba.
