Preizkusite avtomatsko lektorico BESANO, varuško vašega ugleda!
BREZPLAČEN PREIZKUS in DODATNI POPUST OB NAROČILU
Pravilo uporabe predlogov s/z je preprosto. Kljub temu ima marsikdo težave s tem.
Ste se staršem ali partnerju že kdaj opravičevali, da zamujate, ker ste se družili z prijatelji? Nato pa ste dobili odgovor, da druženje z prijatelji žal ni možno.
Pozorno prisluhnite, če se vam pogosto zatipkajo napake kot: z tabo, s bobnom, z kučmo, s golimi rokami, s otroki ...
Predlog "s" je pred nezvenečimi nezvočniki, to je pred cčfhkpsšt. Zapomnimo si jih tako, da iz stavka "Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa." odstranimo vse samoglasnike.
Če je število zapisano s številko, je treba uporabiti tako različico, kot bi bila, če bi bilo to število, zapisano z besedo: z 1 prijateljem (enim), s 1. poskusom (prvim).
Kaj pa, če se beseda izgovori drugače, kot se napiše? Pravilo v Slovenskem pravopisu pravi, da se pri pisanju ravnamo glede na pisavo, pri izgovarjavi pa glede na izgovor.
Torej zapišemo "z Zoisom", preberemo pa [s cojzom]. Enako je tudi pri kraticah, napišemo "s SCT", preberemo pa [z escete].
Pri teh različicah se kdaj pojavi tudi dilema, kaj storiti pri naštevanju. Ker veljata "s" in "z" za različici istega predloga, ponavljanje pri naštevanju ni potrebno. Dovolj je tako reči "z zdravnikom ali farmacevtom" namesto "z zdravnikom ali s farmacevtom".
Nekoč je obstajala še različica "ž", ki se je uporabljala pred besedami, ki so se začele na "nj". Tako so npr. pisali "ž njim". V moderni slovenščini v takih primerih uporabljamo "z".
Ni pa s/z edini predlog, ki ima dve različici. Drugi je še k/h.
Če vam bo nekdo rekel, da se k konju ali k koči ne da približati, vam ne preostane drugega, kot da mu verjamete. Zakaj mu morate verjeti, pa izveste na tej povezavi.
Avtomatska lektorica Amebis Besana preprosto prevzame vse skrbi na svoja ramena. Vi pa se zato lahko bolj osredotočite na vsebino in kakovost napisanega.
Če boste uporabili napačen predlog s/z ali pa boste zagrešili kakšno drugo slovnično napako, bodite brez skrbi. Besana vas bo o tem seveda takoj obvestila in vam tudi predlagala ustrezen popravek.
Seveda pa lahko izberete tudi težjo pot in ure in ure brskate po Slovenskem pravopisu na brezplačnem slovarskem portalu Termania, da boste morda našli ustrezno razlago.
Če vaz zanima več informacij o Besani ali pa njen preizkus, kliknite na spodnji gumb.
Oklepaj je znak, ki je v rabi v različnih vedah. Toda kot matematika ni enaka slovenščini, tako tudi raba oklepaja v eni in drugi vedi ni enaka.
Pri matematiki imamo lahko »na kupu« več (tudi po tri, štiri) oklepajev/zaklepajev, npr.:
10 (2 (2 + 3 (5 + 2)))
Več zaporednih istih znakov torej ni težava, saj so drugačni oklepaji (oglati, zaviti …) v matematiki rabljeni za drugačne pomene.
Pri slovenščini pa velja »drugačna matematika«. Enakih oklepajev ne kopičimo. Če imamo znotraj oklepaja še enega, ga zapišemo v drugi obliki, recimo v poševnem ali oglatem oklepaju.
Če imamo še več oklepajev, je smiselno presoditi, katere informacije bi lahko podali brez njih, da ne pride do pretirane uporabe znakov in s tem slabše berljivosti.
Enako načelo velja pri narekovajih. Tako kot znotraj okroglega oklepaja ne moremo uporabiti še enega okroglega oklepaja, tudi znotraj ene vrste narekovaja ne moremo uporabiti iste vrste narekovaja.
Narobe:
»Ona je kar naprej »bolna«,« je pomenljivo pripomnil.
"Ona je kar naprej "bolna"," je pomenljivo pripomnil.
,,Ona je kar naprej ,,bolna“,“ je pomenljivo pripomnil.
Pravilno:
»Ona je kar naprej ›bolna‹,« je pomenljivo pripomnil.
"Ona je kar naprej ,bolnaʻ," je pomenljivo pripomnil.
,,Ona je kar naprej ,bolnaʻ,“ je pomenljivo pripomnil.
Pozor: dvodelni enojni narekovaj zgoraj se uporablja za navajanje pomena besede ali besedne zveze v jezikoslovju. Med besedo in njenim pomenom drugih ločil ne pišemo:
Beseda akvadukt izhaja iz latinskih aqua ʼvodaʼ in ducere ʼvoditiʼ.
Slovnični nasvet smo vam pripravili v sodelovanju z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.
Se povsem strinjamo. Zato vam toplo priporočamo avtomatsko lektorico Amebis Besana.
Preprosto in hitro vas bo rešila slovničnih zagat in skrbi, ali smo zapisali pravo ločilo, simbol, znak. Če vas zanimajo dodatna pravila o pravilni rabi simbolov, si preberite objavo o dvopičju.
Za dodatne informacije o Besani ali njen preizkus kliknite na spodnji gumb.
Če je glavni stavek trdilni, na koncu povedi stoji pika. Če je glavni stavek vprašalni, na koncu povedi stoji vprašaj.
V besedilih so te napake zelo pogoste. Verjetno zato, ker nismo dovolj pozorni na to, ali je glavni stavek povedi trdilni ali vprašalni.
Vprašal je, koliko je ura.
Sprašujem se, kdaj se boš končno zresnil.
Zanima me, ali imate pri pisanju kakšno posebno metodo ali se prepustite toku zgodbe.
Vsi ti glavni stavki so trdilni, zato stoji na koncu povedi pika.
Si slišal, kaj se je zgodilo?
Glavni stavek je »Si slišal«, torej je poved vprašalna in na koncu stoji vprašaj.
Slovnični nasvet pika ali vprašaj smo vam pripravili v sodelovanju z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.
Podobna težava, kot je pika ali vprašaj, kjer pogosto ne vemo, kateri simbol uporabiti, je dilema s pravilno uporabo vezaja ali pomišljaja.
Da bo slovničnih dilem čim manj, predlagamo, da preizkusite, kako slovnične napake odkriva in rešuje avtomatska lektorica Amebis Besana.
Besana vas bo hitro in preprosto rešila iz slovničnih zagat in bo bdela nad vami kot vaš osebni slovnični varuh.
Kliknite na spodnji gumb, da izveste več o Besani ter da jo lahko tudi preizkusite.
Če vas zanima, zakaj v zgornjem stavku ni vejice pred drugim da (... Besani ter da jo lahko ...), to lahko izveste na objavi o vejicah.
Pridevniška beseda je besedna vrsta, ki združuje tri skladenjsko sorodne kategorije, in sicer:
Pridevniške besede so tipično pregibne in se spreminjajo glede na spol, število in sklon.
Pri moškem spolu pa se dodatno spreminjajo še:
Skladenjsko največkrat nastopajo kot prilastki, običajno na levi od jedra, ki se ujemajo s samostalnikom v jedru v sklonu, spolu in številu: velika miza, velike mize, sočna pomaranča, sočne pomaranče ...
Lahko so tudi povedkova določila, ki v povezavi z glagolom »biti« ali pa tudi »postati« določajo osebek.
Tudi tukaj se mora povedkovo določilo z osebkom ujemati v sklonu spolu in številu: »Miza je velika«, »Mizi sta veliki«, »Miha je postal velik.«, »Metka je postala velika.«.
Nekatere pridevniške besede pa lahko uporabljamo tudi kot povedkove prilastke.
Povedkovi prilastki vsebujejo dodatno razlago, na kakšen način osebek nekaj dela. Na ta način so malo podobni prislovnim določilom, razlika pa je, da gre za pridevnike in se morajo torej spet ujemati z osebkom: »Miha je prišel bos.«, »Metka je prišla bosa.«
Kadar pa gre za prislovno določilo, se pa ta ne spreminja: »Miha je previdno prišel.«, »Metka je previdno prišla.«
Da ne bomo samo pleteničili o pravilih, je tukaj še malo vaje za vaše možgane. S katerimi pridevniškimi besedami bi opisali feferona na sliki? Sami pri sebi jih naštejte vsaj deset.
Na primer, feferona sta lahko tudi sosedova, če ste ju sosedu izmaknili z vrta.
Potem vam na pomoč lahko priskoči avtomatska lektorica Amebis Besana.
Če uporabljate avtomatsko lektorico Besano, ste lahko brezskrbni, saj Besana z lahkoto obvladuje zgoraj omenjene slovnične kavlje o pridevniški besedi.
Pa ne samo te. Kos je tudi drugim mnogo težjim slovničnim kavljem, ki ljudem povzročajo največ težav. Na primer kdaj napisati vejico pred in.
Besana vam bo tudi omogočila, da boste besedila pisali bolj brezskrbno in hitreje, obenem pa bodo vaša besedila lepša.
Za dodatne informacije o Besani ali njen preizkus kliknite na spodnji gumb.
Saj veste, kaj pomeni beseda NEBI?
Nebi je imenovalnik ali tožilnik dvojine samostalnika nebo. Ampak to besedo res redko uporabljamo v dvojini, čeprav bi teoretično lahko rekli, da imamo v ustih dve nebi, torej mehko nebo in trdo nebo.
Če pa besedo »nebi« zapišemo kot nikalni pogojnik pomožnega glagola: »Pri pisanju se nebi rad zmotil.«, pa gre za napako in bi moralo v resnici pisati »ne bi«.
Prav je torej: »Da se ne bi več zmotili, si dobro zapomnite današnji članek.« in »Da vas ne bi več premotilo, si lahko pomagate z Amebis Besano.«
Podobno je tudi pri besedi nebo. To večkrat uporabimo kot samostalnik, ne smemo pa je uporabiti kot zanikan prihodnjik: »Jutri nebo deževalo.«, prav je »Jutri ne bo deževalo.«
Splošno pravilo je torej, da nikalnico »ne« vedno pišemo ločeno od glagola: »ne bi«, »ne bo«, »ne vem«, »ne grem«, »ne smem«.
Obratno kot pri glagolih pa je pri pridevnikih, prislovih in samostalnikih. Tam nikalnico pridevnika, prislova ali samostalnika pišemo skupaj: »nepričakovano nepravilna neuporaba«.
Ampak tukaj spet ne smemo pisati čisto brez razmisleka, kajti »ne« v slovenščini ni le nikalnica, lahko je tudi veznik, ta pa se seveda piše narazen: »Ne upoštevanja ne spoštovanja ni bilo tukaj.«
Kaj pa, če gre za »ne« kot odgovor na vprašanje? »Ali bo prišel Miha? Ne, Janez.« Kot vidite, v takem primeru ne zadošča le presledek, ampak moramo napisati vmes celo vejico.
Če da, potem vam lahko odlično pomaga avtomatska lektorica Amebis Besana, ki vas opozarja na tovrstne in ostale pravopisne napake.
Amebis Besana je nevidni varuh vaših besedil v vašem računalniku. Napake v besedilih boste odpravili hitro in preprosto. Prihranili boste čas in se poslovili od pravopisnih napak.
Če Besane še nimate, priporočamo, da jo preizkusite čim prej, da preverite, koliko napak imate v svojih besedilih.
Kliknite na spodnji gumb, da izveste več o Besani ter da jo lahko tudi preizkusite. Z uporabo Besane ne bo nikoli več dilem, kaj je prav, ne bi ali nebi.
K ali h? Ste se tudi že vi znašli v zagati, da niste vedeli, katera različica predloga je prava? H konju ali k konju? H Petru ali k Petru?
Pravilo za uporabo različic je zelo preprosto. Zapomniti si morate le, da predlog h stoji samo pred besedami, ki se začnejo s k ali g. Pred vsemi drugimi besedami uporabimo predlog k.
Najlažje si to pravilo zapomnimo po prvih črkah zveze »kup gnoja« oziroma morda še lažje po merski enoti za kilogram kg.
Je prav "s prijateljem" ali "z prijateljem"? Ali pa "deljeno s 3" ali "deljeno z 3"? Kaj pa "s Zoisom" ali "z Zoisom"?
Za razlago pravilne rabe predlogov s ali z kliknite na to povezavo.
V tem primeru vam priporočamo uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana.
Z avtomatsko lektorico Besana ne boste pridobili samo slovnično pravilnih besedil. Besana vam bo omogočila, da boste pisali hitreje, boljše, brez skrbi, bolj učinkovito in z več samozavesti.
Težave s slovničnimi kavlji, kot sta k ali h, in tudi drugimi, mnogo težjimi, pa bodo postale preteklost.
Knjižni sejem bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal od danes, 21. 11. 2023, pa vse do nedelje, 26. 11. 2023.
Glede na vsebino sejma bo na knjižnem sejmu naš poudarek na spoznavanju in zmožnostih avtomatske lektorice Amebis Besana ter brezplačnega slovarskega portala Termania.
Seveda pa bomo na voljo tudi za vsa vprašanja glede digitalizacije slovenskega jezika ter uvedbe jezikovne digitalizacije v poslovne procese.
Na Gospodarskem razstavišču nas najdete v dvorani Kocka nasproti glavnega odra.
Ali veste, da se lahko na knjižni sejem z vlakom pripeljete 75 % ceneje, z mestnim prometom LPP pa brezplačno. Več o tem je na spletni strani knjižnega sejma.
Upamo, da se srečamo na knjižnem sejmu.
Lep pozdrav
ekipa Amebisa
S ponosom sporočamo, da je Amebis prejel nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. To priznanje je prvič prejelo podjetje.
Nagrada je namenjena vrednotenju in podpori delu jezikoslovcev-slovenistov, ki so se izkazali s pomembnimi dosežki na tem področju. Amebis je tako včeraj stopil v družbo velikih imen, ki so dala svoj pečat slovenskemu jeziku.
Zahvaljujemo se Ustanovi patra Stanislava Škrabca za to ugledno priznanje. Ponosni smo, da smo s svojim zanosom dosegli ta izjemni dosežek. Ta nagrada nas spodbuja, da se še naprej razvijamo v smeri napredka in odličnosti.
V Amebisu si bomo še naprej prizadevali za razvoj in inovacije na področju jezikovnih tehnologij ter tako soustvarjali prihodnost slovenskega jezika.
Več informacij o Ustanovi patra Stanislava Škrabca, nagradah in dosedanjih nagrajencih je na njihovi spletni strani ali Facebooku.
Lep pozdrav
ekipa Amebisa
Dvopičje, dve piki ena nad drugo, kdo ga ne pozna?
Je enodelno nekončno ločilo. Uporabljamo ga skladenjsko in neskladenjsko.
Skladenjsko z njim ločimo stavke ali nakažemo naštevanje. V neskladenjski rabi pa nam v različnih primerih služi kot simbol.
Kadar dvopičje uporabljamo skladenjsko, je vedno levostično. To pomeni, da pred njim ni presledka. Uporabljamo ga v naslednjih primerih:
Pri tem moramo biti pozorni na:
Kadar dvopičja ne uporabljamo skladenjsko, je večinoma nestično (ima presledek na obeh straneh). Uporablja se kot simbol v različnih zapisih:
Kadar je stično pa:
Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.
Morda se vse to sliši veliko, vendar ste verjetno večino vedeli že intuitivno.
Vseeno pa se nam kdaj zgodi, da nam jo zagode tiskarski škrat. Levostičnost postane desnostičnost ali namesto dvopičja postavimo podpičje.
V takih primerih pa nam včasih lahko na pomoč priskoči avtomatska lektorica Besana.
Zakaj včasih, ne pa vedno? Zato, ker Besana ne pozna vsebine in ne more vedeti, kaj imate v mislih.
Zapis 12:30 npr. lahko pomeni uro, lahko pa tudi rezultat tekme ali pa deljenje. Kar pomeni, da morate sami paziti na pravilnost zapisa s presledki ali brez njih.
Vidni kulturnik je rekel: »Te dosežke je treba relativirati.« – Glagol relativirati je tujka, o kateri menimo, da jo vsi razumemo, saj je v sorodu s pridevnikom relativen. A zadeva ni povsem preprosta.
Slovar tujk nam pove, da pomeni relativirati postaviti kak predmet ali pojav v sorazmerje s kakim drugim predmetom ali pojavom in tako omejiti njegovo veljavnost. – Tako zvemo sicer besedni pomen, hkrati pa vidimo, da uporabna domača beseda ni kar tako na mah pri roki.
Kdor se jezikovnemu trudu rad izogne, seže pač po tujki, ki se mu zdi preprostejša in jo laže obvlada, reče: »Dosežke je treba relativirati.«
Namesto z nepotrebno tujko pa bi v gornjem primeru svojo misel lahko izrazil z domačo besedo, ki je zares vsem razumljiva: Dosežke je treba primerjati ...
Če se namesto tujke uporabi domača beseda, postane besedilo tudi bolj razumljivo.
Poznavanje in razumevanje tujk ni slabo, je pa boljše, če se namesto njih uporabijo slovenske besede, ki so pogosto tudi lepše.
Vsi uporabniki avtomatske lektorice Amebis Besana še kako dobro poznajo sitnarjenje Besane pri uporabi tujk v besedilu. 😊
Z mislijo o lepih slovenskih besedah in besedilih vam želimo lepe, prijetne in vesele praznike ter vse najboljše v letu 2023.
Lep grudnov pozdrav
ekipa Amebisa
Nasvet je povzet po nasvetu So tujke potrebne? iz knjige Franceta Vrbinca z naslovom 365 X slovensko z jezikovnimi kotički skozi leto.
