Vezniki

Vezniki so besede, ki povezujejo:

• besede – npr. hitrost in drznost
• besedne zveze – npr. prijazen pozdrav ter vesel nasmeh
• stavke –npr. Včasih imam občutek, da me ne posluša.

Z vezniki izražamo različna razmerja med deli povedi, npr.:

• vzročno – Strah ga je bilo, ker je bil sam.
• časovno – Odšel je, ko se je zvečerilo.
• pogojno – Če mi boš pomagal, ti bom za vselej hvaležen.
• krajevno – Bil sem tam, kjer je lepo.
• načinovno – Vstopil je, ne da bi potrkal.
• dopustno – Čeprav je zdravo živel, je že mlad zbolel.
• namerno – Povzdignil je glas, da bi opozoril nase.

Poleg veznikov lahko stavke povezujejo tudi vprašalni zaimki (npr. Ne vem, kdo je razbil vazo.) in oziralni zaimki (npr. Ostati moramo čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe.). Imenujemo jih "nepravi vezniki".

Dvodelni vezniki

Vsi poznamo najbolj tipične veznike, kot so in, ter, da, ker, če, zato, saj, vendar ... Uporabljamo jih skoraj v vsaki povedi.

Redkeje pa posegamo po dvodelnih veznikih, čeprav jih ni težko uporabljati. Paziti moramo samo na nekaj osnovnih pravil, njihova uporaba pa nam lahko zelo lepo obogati povedi.

Kaj sploh so dvodelni vezniki? Preprosto rečeno gre za veznike iz dveh delov, ki stojita na ločenih mestih besedne ali stavčne zveze.

Dvodelni vezniki so lahko sestavljeni iz dveh enakih veznikov ali dveh različnih. Nekje vejico moramo pisati, drugje ne.

Dva enaka veznika

V tem primeru se v obeh delih vezniške besede ponovi enak veznik. V praksi je to videti takole:

• ne – ne: Ne maram ne pomaranč ne mandarin.
• ali – ali: Ali si gospa ali gospodična?
• niti – niti: Nimam niti očeta niti matere.
• včasih – včasih: Včasih pride, včasih ne.
• deloma – deloma: Deloma ima prav, deloma ne.

Dva različna veznika

Tukaj pa se v enem delu pojavi en veznik, v drugem pa njegov soodnosni izraz. Na primer:

• ne samo – ampak tudi: Bila sem ne samo zmedena, ampak tudi prestrašena.
• tu – tam: Tu si že pospravil, tam pa še nisi.
• čim – tem: Čim več delaš, tem več zaslužiš.
• tako – kot: Tako poleti kot pozimi lahko uživamo v naravi.

Vezniki in vejice – kje pišemo vejice?

Pomembni sta predvsem dve pravili, čeprav jih je v Pravopisu zapisanih še več.

Vejice med dvodelnimi vezniki NE pišemo, kadar veznika predstavljata stopnjevalno ali ločno zvezo. To velja za veznike, kot so na primer ali – ali, niti – niti, ne – ne in bodisi – bodisi.

Vejico pa med dvodelnimi vezniki pišemo takrat, kadar je pred drugim delom veznika vrinjen stavek. Lahko jo pišemo tudi pred naštevalnimi ali, ne in niti (kadar sta več kot dva veznika), ni pa obvezna.

Primeri pisanja vejice med dvodelnimi vezniki:

• Ne samo, da je ignoriral moja navodila, ampak tudi navodila mojega šefa!
• Ali bi pil čaj, ki sva ga kupila v čajnici v centru Ljubljane, ali bi raje kavo?
• Kdo je bil tvoj največji življenjski navdih? Ali mama, ali oče, ali profesor, ali šef?

Kako si lahko pomagate, če ste v dvomih glede pravilnega zapisa vejice?

Če ste v dvomih, ali ste pravilno uporabili vejice, predlagamo uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana. Besana vas glede vejic in tudi drugih slovničnih napak nikoli ne bo pustila na cedilu. 

Ker bo Besana skrbela za slovnično pravilnost besedila, se boste sami lahko bolj osredotočili na vsebino, da bo ta ne samo boljša, ampak tudi lažja za branje, da jo bodo uporabniki tu in tam prebirali z največjim veseljem. ?

Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.