213
V listih, ki jih pišemo menj znanim ali pa višjim
osebam, moramo skrbno izbirati besede, s katerimi
pismo končujemo. Navadno izrazujemo udanost in
spoštovanje ali pa prošnjo, da bi nam bil prejemnik
še dalje prijazen in dobroten.
Take liste končujemo blizu tako:
Z največjim spoštovanjem sem Vam udani . . .
S popolnim spoštovanjem se imenujem Vaše blagorod-
nosti udanega: . . .
Z odličnim spoštovanjem podpisuje se . . .
Prosim, sprejmite, preblagorodni gospod, zagotovilo
globokega spoštovanja, s katerim se podpisuje . . .
Ponižno se priporočujoč Vašej prijaznosti (dobroti), sem . . .
Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše milosti bila bi tako
velika, kakor je vselej bilo spoštovanje, s katerim ostajam . . .
Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše preblagorodnosti
izročujoč, štejem si v čast, da se podpisati morem . . .
e)
V podp i s se razen pisalčevega imena še
dostavka izraz udanosti ali spoštovanje do istega, ko
mur se piše. (N. pr. Tvoj iskreni brat. Vaš pokorni,
hvaležni sin. Tvoj odkritosrčni prijatelj. Vaš udani,
najhvaležnejši služabnik i. t. d.). Podpis se stavi tem
nižje pod zadnjo listovo vrsto, kolikor večje spošto
vanje hočemo prejemniku skazati.
Podpisu vštrit (v listu do dobrih znancev včasih
zgoraj desno nad ogovorom) zapiše se na l e v e j
strani kraj in datum (dan, mesec, leto).
2. List naj se piše razločno, skrbno in s črno
tinto. Nespodobno je in nepristojno, če se v listu kaj
izbriše, prekriža, izstrže, med vrste zapiše ali po
pravi. Tudi se ne spodobi, odpraviti list s peskom
