207
12. Prijateljsko očitanje.
Dragi prijatelj!
Tri mesece je že, da ne dobim pisma od Vas,
da nimam odgovora na svoj zadnji list. To molčanje
se mi nekako čudno zdi. Mislim in premišljujem, kaj
bi mu bilo vrzok, a ne morem zadeti.
Ste li morebiti bolni? To menda niste. Ali ste
se znabiti podali na pot? To
v
tem letnem času ni
lahko mogoče. Neki vzrok pa mora vendar biti.
Res je, da dolgo molčanje ni še znamenje razdr
tega prijateljstva, kakor tudi pridno dopisovanje ni
vsakokrat dokaz stanovitne prijaznosti. A ker ste
poprej tako pridno in točno odgovarjali mojim pismom,
ste me nekako razvadili; razen tega so se Vaša
prijazna poročila mojemu srcu tako priljubila, da
meni, odkar molčite, vedno nekaj manjka. Pri vsem
tem pa sem v velikih skrbeh za Vas. Rešite me iz
te britke negotovosti ter mi povjete, če tudi le z ne
koliko vrsticami, da ste živi in zdravi, ter da ste
s svojo ljubeznijo udani
svojemu vernemu
V Kopru, 3. decembra 1885.
Miroslavu
.
Ljubi brat!
Kmalu bo leto dni, odkar nismo besedice slišali
o Tebi. Zdaj smo po popotnem človek iznenadoma
zvedeli, da si v Tominu pri gospodarji. I. I. Lahko
si misliš, v kolikih skrbeh smo bili, zaradi Tebe.
