210
krivila, da pisalec z listom ni dosegel, kar je hotel,
marveč da je imel škodo in zamero.
3. Pismo naj določno in očitno naznanja, kar
meni poročiti; misli naj bodo tako ubrane, da je
lahko umeti, kaj prav za prav hočemo.
4. Pisalec naj se ozira na razmero, v katerej
je s prejemnikom. Drugače se govori in piše mladim
kakor starim; drugače prijateljem in znancem kakor
višjim; drugače zdravim in veselim kakor bolehnim
in občutljivim.
Z a s t r a n ul j u d n o s t i je paziti:
a)
Kedar pišemo neznanim ali višjim osebam,
moramo se uljudno izgovarjati, da se predrznemo,
nadlegovati jih s pismom.
b)
Če v listu kaj trdimo, izprositi si moramo
prejemnikovo dovoljenje.
c)
Ako smo nasprotnih misli, ali če hočemo po
vedati, da se je prejemnik v čem motil, izrečemo
navadno svoje obžalovanje, da moramo to ali ono
popraviti, na to in ono opozorovati.
d)
Prejemnikova poročila naj bodo nam dokaz
njegove dobrote in prijaznosti.
e)
Prosimo, kjer bi terjati imeli.
II. Vnanja oblika listov.
Glede vnanje oblike je gledati 1. na uv r s t en j e
g r ad i va , 2. na pis, 3. na papi r , 4. z a v i t e k
(couvert) z nadpisom (adresa) in 5. na peča t .
Vsak list sestoji iz sledečih delov:
a)
ogovor ,
b)
uvod,
c)
govo r ,
d)
z a v r š e t e k ,
e)
podpi s .
