206
poslal izposojeno knjigo že v nekaterih dnevih nazaj;
preteklo pa je že več tednov, od knjige pa vendar
ni niti duha niti sluha. Ker bukve sam nujno potre
bujem, prosim, ne odlagaj več ter pošlji knjigo čim
brže tem bolje. To pričakuje
Tvoj
V Ljubljani, 2. avgusta 1885.
Anton Gregorič.
11. Izgovor.
Moj ljubi Anton!
Te bukve si imel že pred štirinajstimi dnevi
dobiti, kakor sem Ti bil ustno obljubil. Odpusti, da
takrat nisem bil mož beseda. Knjiga je bila o dogo
vorjenem času zares pripravljena, da se pošlje nazaj.
Tu pride k meni najin prijatelj Andrej, zapazi knjigo,
povpraša po njenem zapopadku, in ko ga zve, vzame
si jo tako rekoč po sili.
Ali Ti je on to sam naznanil, kakor mi je obetal,
tega ne vem; resnica pa je, da sem samo zaradi
njega prelomil besedo. Ne huduj se nad menoj in
preženi nevoljo z mislijo, da je Tvoja knjiga dvema
prijateljama pripravila nekoliko prijetnih ur.
Ali po takem smem današnjemu pismu pristaviti
prošnjo, da mi zopet posodiš kake bukvice ? Pri
pravljen sem na ostre pogoje; a bodi prepričan, da
izpolnim tudi najostrejše. Srčno Te pozdravlja
Tvoj
V Loki, 5. avgusta 1885.
Bogomir.
