13
Slovenske besede se pišejo sploh z malimi črkami
.
Veliko začetno črko pišemo:
a.
v začetku govora:
b.
za piko;
c.
za dvopičjem
,
kadar svoje besede ali besede koga drugega neiz-
premenjene zapišemo
,
pa tudi za klicajem in vprašajem
,
kadar sklepata stavkovo misel;
d.
v začetku vsake
vrste v pesmih,
e.
p r i besedi Bog in njenih namest
nicah;
f.
p r i naslovih in v pismih tudi p ri zaimkih,
ki kažejo nagovorjeno osebo; g
.
p ri vseh lastnih
imenih s samostavnikovim ali s pridevnikovim kon-
čajem, kadar jih kot
samostavnike
rabimo;
h.
p ri
pridevnikovih pristavkih, ki s svojim imenom zraščajo
v eno celoto, v en sam pojem;
i.
p ri pridevn ik ih k i
se vežejo s samostavnikom v lastno ime;
j.
p ri p r i
devnikih, ki so izpeljani iz
osebnih
lastnih imen.
Opom n ja
.
Iz lastnih imen narodov, dežel, mest
krajev
,
rek, jezer, morij, gora itd. izpeljane pridevnike
pišemo samo takrat z veliko začetno črko
,
kadar
se hočemo ogniti dvoumnosti.
7. na l oga . Potoval sem po Laškem. Tudi zunaj
Francoskega se govori francoski jezik. Šumavo ime
nujejo nekateri Češki gozd. Praga je glavno mesto
češkega kraljestva. Ali si bral Slomšekove pesmi?
Slavni Radecky je pri Novari premagal Pijemonteze.
Že Karol Veliki je ustanovil vzhodno krajino. Kristus
uči : „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!“
Zaupajte v Vsemogočnega! Ali si bil na Velesovem?
V Starem trgu je precej lepih hiš. Skoro v kotu med
kranjsko, koroško in goriško deželo je Triglav. Na
