7
2.
Zobnik
d
in
t
se pretapljata z naslednjim
i
v
j
in
č
(st v šč), pred
t
v končnici pa prehajata v s.
3. Ustniki
m, b, p, v
privzemajo pred
i
jeziko-
vec
l,
ki se z
i
pretopi v
lj.
4. Goltniki g, h, k prehajajo pred mehkimi samo
glasniki v sorodne sičnike in šumnike (g v z in ž,
h v [s in] š, k v c in č, sk v šč).
b)
Med
bt
in
pt
v nedoločniku se vstavlja s.
c)
Najčešče se menjavata g in z, in sicer g z z,
z pa s s (ž s š).
Zlogi.
§
.
6
.
a)
Dež, glava, zrno, podpora, apnenica, potr
pežljivost, priporočevanje.
b)
Pisati, prepis, prepisnina; kovati, kovač,
nakovalo.
Besede so sestavljene iz zlogov. Kolikorkrat pri
izgovarjanji besed zinemo ali prenehamo, toliko zlo
gov ima beseda. Kadar zlog sam ob sebi ali več
zlogov skupaj nekaj pomeni, imamo
besedo.
a)
Besede so
eno-
ali
večzložne.
b)
Zlogi so ali
debelni
(glavni), ali pa
pri-
tični
(pritikline, pripone). Debelni zlogi so tisti, iz
katerih se da pomen besede spoznati; pritični so
oni, ki se v besedi drže debilnega zloga ali debla.
Ako stoji pritiklina pred deblom, imenuje se
pred-
ponka;
č
e p a stoji za njim, pravimo j i
priponka
ali
končnica.
