Slovenska slovnica 1886 - page 12

12
S piko, vejico, dvopičjem in podpičjem ločimo
besedo od besede in stavek od stavka, z vprašajem,
klicajem in pomišljajem pa tudi kažemo, kdaj in
kakoje treba glas povzdigovati ali z glasom odjenjevati.
Bistvena kakor nebistvena ločila pojasnujejo
pisavo ter jo delajo bolj razumevno.
Raba velikih začetnih črk.
§. 13.
a)
Sraka in golob sta obiskala pava.
b)
Vračaje se reče opravljiva sraka:
c)
„Kako zoprn je pavov glas! Zakaj ne molči?
Zakaj ne skrije svojih nog?“
d)
Jablane, hruške
In druge cepe
Cepi v mladosti
Za stare zobe !
e)
Zanesi nam, zanesi Bog,
Otmi nas, Večni, vseh nadlog!
f )
Včeraj sem sprejel Tvoje (Vaše) pismo.
Vaša cesarska Visokost!
g)
Moj prijatelj Pavel Potočnik je šel iz Vran­
skega v Ljubljano.
h)
Ferdinand Dobrotljivi se je odpovedal prestolu.
Rudolf Habsburški je bil zelo pravičen kralj.
i)
Iz Novega mesta pojdem v Beli grad.
j )
Prebiral sem Erjavčeva spiše. Glavna reka
avstrijanskega cesarstva j e Donava. Lepa štajerska
vojvodina se vrsti med planinske dežele. Govoril sem
s planinskim (Planinskim) županom.
1...,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11 13,14,15,16,17,18,19,20,21,22,...272
Powered by FlippingBook