19
Opomn j a . 1. Obrazilo
ost
je bolj pojmovnega,
obrazili
oba
in
ota
pa ste bolj stvarnega pomena.
2 Obrazilo
stvo
kaže ne le svojstvo in stanje,
ampak tudi kak poseben
stan
in
občestvo
(učiteljstvo),
rokodelstvo
ali
obrtstvo
(mizarstvo, ribarstvo).
15. na l og a . a,) Pritaknite obrazila
ava, ba,
ek,
ev
besedam, katerim se prilegajo: izpremin-a-ti,
dogod-i-ti, izdel-a-ti, ločit-i, moliti, izvirati, izpreme-
niti, sklanjati, veljati, ponuditi, zavirati, žeti, pleti,
začeti, tolažiti, tožiti, zamašiti, pripomoči, razdeliti,
razločiti, zaslužiti, množiti, odpasti, oddeliti, razviti,
imeti,
b)
obrazila
oba, ota, ost, stvo:
gnjil, lep, učen,
cesar, kraljev, hvaležen, trd, kras, zvest, moker,
skop, zidar, kristijan, nedolžen, prazen, masten, pre
viden, obrten, žival, rastlina, nevaren, mlad, rudnina,
gizdav, star, gospodar, poljedelec, gora, pohleven,
gospod.
§. 19.
Čitaln-ica (čitalen), boj-išče, vodn-jak, primor-je.
Obrazila
ica, išče, jak njak, je
kažejo
shrambe, prostore in kraje.
Opomn j a . Obrazila
ica
prirašča pridevnikom
na n, išče
samostavnikom in
II.
tvorno preteklim
deležnikom,
jak
in
je
pa samostavnikom.
16. na l oga . Izpeljite samostavnike po obrazilih
ica iz : delaven, tiskaren, železen:
išče
iz: dvor, prebival, stal, vrel;
jak
iz: konj, krava, bučela (njak), ul;
je
iz: med goro (medgorje), pred goro, nad
stropom.
2 *
