5
britve, dober — dobro, česen — česna, bolezen —
bolezni.
a
) Pred črko
r,
kadar j i sledi eden ali več
soglasnikov
,
ima
e
zamolkel glas ter se zato izpušča;
r
pa postane samoglasnik. Temu pravilu se upira
peščica besedi, v katerih ohranja
e
svoj polni in čisti
glas. Take so: cerkev, Jernej, meterska mera, p r i
-
merno, primerjam, perje, stoterni (sad), umerjem
( a umrl), večerna (molitev), verne (duše), zamerljiv.
b)
Končnicam:
ec, ek, el, en, er, ev, sen
in
zen
izpada gibljivi
e
p r i pregibanji. Naglašen
e
ni gibljiv.
Soglasniki.
§. 4.
Soglasniki sami ob sebi nimajo zadosti jasnega
glasu ter se le s pomočjo samoglasnikov (s samo
glasniki) razločno izgovarjajo.
Mehki
soglasniki so:
c
, č
,
š
,
(šč ) ž, j (lj,
nj, r j ;
vsi drugi so
trdi
soglasniki.
Z ozirom na govorila razločujejo se soglasniki v :
1.
jezikovce: l (lj) n (nj), r;
2.
zobnike: d, t;
3.
ustnike: m, b, p, v (f);
4.
goltnike: g, b, j, k;
5.
sičnike: c, s, z;
6.
šumnike: č, š, ž.
Sorodni so si:
d, j; — g, z, ž; — h, s, š
;
—
k
,
c, č
; — sk, st, šč.
