111
b)
Medmeti
so besede, ki naznanjajo dušne
občutke ali pa posnemajo kake glasove;
n. pr. ha ha!
juhe! hopsasa! joj! o joj! gorje! as! asa! ovbe! st!
pst! halo! primaruha! put put! muc muc! — klip!
klap! pif! paf! puf! plesk! resk! tresk! trlesk!
Besede našega govora ločimo v: imena, glagole
in členke ( partikule). Pod imena vrstimo: samostavnike,
pridevnike; zaimke, in številnike; členki (partikule)
pa se ločijo v: prislove, predloge, veznike in med
mete. Slovenščini služi tedaj devetero govornih razpolov
ali besednih plemen, namreč:
1
.
samostavnik,
6. prislov,
2
.
pridevnik,
imena
5.
glagol,
7.
predlog,
3
.
zaimek,
8. veznik,
4. številnik,
9
.
medmet.
Imena in glagoli se mnogako pregibljejo, členki
pa ne; zato pravimo imenom in glagolom pregibni,
členkom pa nepregibni govorni razpoli.
P o n a v l j a n j e i n d o s a v k i .
a) Osebek (subjekt).
§. 60.
a)
So s ed je trgovec,
b)
Mokr i se ne boji
dežja, c) Vi d va sta brata. Osem je število,
d)
Boga
l j ub i t i je največja modrost,
e)
Sko r a j še nikdar
ni zajca ujel. A je črka.
f )
Pišem. Grmi. V cerkvi
se moli. Pri sosedu mlatijo (ljudje).
členki.
