106
drži skozi gozd. Ptica skače z veje na vejo. Stare
vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Tik sreče
nesreča preži. Konec vasi stoji za potoni stara jablan.
Tabor je stal sredi goščave.
a)
Poiščite iz teh stavkov krajevna določila
(najprej prislovna, potem po samostavnikih s predlogi
izražena)!
b)
Razložite stavke po stavkovih členih!
c)
Razložite stavke po govornih razpolih!
d)
Napišite stavke s krajevnimi določili!
Prislovno določilo časa.
§. 62.
77. na l oga . Nesreča nikoli ne praznuje. Po
storjenem delu počivaj! Slavec poje včasih vso noč.
Ob solnčnem vzhodu se vzbuja vse stvarjenje. Po
zimi zamrznejo nekatere reke. Vse žive dni bodem
pomnil ono nesrečo. Da bi ti solnce svetilo od zore
do mraka! Vsako leto ima dvakrat enakonočje. Dne
21. marcija vzhaja solnce zjutraj ob šestih. Zima se
začne 21. decembra. Takrat sije solnce osem ur.
Kmalu pa se dnevi zopet nategnejo. Pridna gospodinja
je pred dnem po konci.
Opomn j a . Za prislovno določilo časa rabimo:
a)
časovne prislove,
b)
samostavnike s predlogi,
c)
samostavnike s prilastki ali v rodilniku ali v
tožilniku.
