prav,res,samotež, siloma, skoraj, skratka, skrivaj, sploh,
tikoma, vedoma, vidoma, vkup (skupaj), vobče, vsaj, vse-
kako, vznak, zaporedoma, zaman, zastonj, zelo, zlasti.
Za načinove prislove rabimo tudi pridevnike
s končajem srednjega spola.
Op omn j a : Ne k a t e r i p r i d e v n i k i na- s k i
se r a b i j o t ud i s k o n č a j e mmo š k e g a s p o l a za
p r i s l ov e ; n. pr. moj brat govori nemški .
Razen krajevnih, časovnih in načinovnih p r i
slovov razločujemo še:
a)
Vprašalne: kje? kam? kod? (od kod —
do kod); kdaj? obkorej? dokorej? doklej? odklej?
kako? koliko? kolikrat? zakaj?
b)
Kazalne: tako, toliko, tolikrat, zato, zatorej,
zategadelj.
Stopnovanje prislovov.
§. 59.
Sestra govori glasno. Brat govori g l a sne j e .
Stopi b l i z u ! Pridi b l i ž j e !
Iz pridevnikov izpeljani načinovi prislovi se
stopnujejo kakor pridevniki.
Nepravilno se stopnujejo:
104
dobro
— bolje
najbolje
dolgo, daleč — dalje, delj
najdalje
mnogo (veliko) — več
največ
malo
manje,manj, najmanje, najmanj
menj
najmenj
brž
prej
najprej
blizu
bližje
vajbližje.
