Prislov.
§. 58.
Prislovi so nepregibne besede, ki naznanjajo, kje,
kdaj ali kako se kaj dela ali godi. Znanijo torej
kraj, čas ali način.
Krajevni prislovi
odgovarjajo
vprašanju:
kje? kam? kod?
Sem spadajo:
Tu, tukaj, tam, tja, tod, drugje, drugam, drugod,
nekje, nekam, nekod, kjer koli, kamor koli, koder
koli, nikjer, nikamor, nikod, povsod, ven, sem, sem
kaj, zvunaj (od zunaj), znotraj, notri, gori, doli,
zgoraj, spodaj, zdolaj, spredi, zadi, spredaj, zadaj
naprej, nazaj, zraven, blizu, poleg, proč, kvišku,
strani.
časovni prislovi
odgovarjajo vprašanju:
kdaj? kolikrat? koliko časa?
Sem gredo:
Včeraj, sinoči, davi, danes, zgodaj, zjutraj, zvečer,
drevi, nocoj, jutri, letos, lani (k letu), davno
(zdavnaj), zdaj, nekaj, takoj, precej, skoro, že, še,
še le, vselej, vsikdar, zmerom, vedno, prej, tedaj,
tačas, potem, potlej, nikdar, nikoli, zdpet, večjidel,
kmalu, včasih, naposled, doslej, odsle, večkrat, dosti
krat, velikrat, drugič, znova, neprenehoma, neprestano,
zdržema, vekomaj, marsikdaj, malokdaj.
Prislovi
načina
kažejo, kako se kaj dela ali
godi
.
Taki so:
Brž, celo, da, dosti, dovolj, drugače, inače, jako,
komaj (jedva), le, menj, mahoma, menda, morda,
nalašč, napak, naraznost, narazen, narobe, nekako,
nekoliko, nenadoma, nikakor, pač, peš, počasi,
pogostoma, polagoma, ponevedoma, popolnoma, posebej
103
