64
Osebkovi in oni predmetni glagoli
,
katerim pre
haja djanje na predmet v rodilniku ali dajalniku
,
imenujejo se n e p r e h o d n i , predmetni s predmetom
v tožilniku p a p r e h o d n i ;
c) brezosebni,
ki se rabijo samo v tretjej
osebi ednine;
d)
povratni,
kateri naznanjajo kako povratno
djanje ter imajo p r i sebi povratni zaimek „se“.
e)
Z ozirom na trpež djanja so glagoli
dovršni
ali
nedovršni.
Dovršni glagoli znanijo nastop, dovršenje ali
konec kacega djanja ali stanja; nedovršni kažejo
trpeče ali trajajoče djanje brez ozira na njegov za
četek
,
konec ali uspeh ter odgovarjajo vprašanju:
kaj delaš? - kaj se godi ?
Opomnj e . 1. Samo prehodni glagoli imajo tudi
trpno obliko; nekateri prehajalniki vzamejo včasih na
se obliko povratnih glagolov. N. pr. Umij posodo!
Umij se!
2. Glagoli se rabijo brezosebno tudi takrat,
kfedar ne moremo ali nočemo imenovati osebka;
n. pr. govori se.
3. Glagoli so dovršni, če jih je mogoče nado
mestiti v stavku s : p o č a k a j , d a —; počakaj, da
n a p i š em. Glagoli so nedovršni, če se dado pridru
žiti glagolu z a č e t i ali pa n e h a t i ; n. pr. začel je
p i s a t i .
29. n a l o g a . Golob gruli. Reka šumi. Oče sve
tuje sinu. Starši ljubijo svoje otroke. Mrači se. Varuj
se slabe tovaršije! Idi spat! Ne hodi na led! —
