63
p o s t a n e oči t a. Tovariš o s t an e zves t tovarišu.
Bahač p o s t a n e be r ač . Glavno mesto koroške dežele
se i m e n u j e C e l o v e c . Lev s e z o v e k r a l j
četveronogim živalim.
V čem se vjema z osebkom pridevnikov dopo
vedek, v čem glagolov?
Ako je dopovedek kako osebno ime, vjema se z
osebkom v spolu, sklonu in številu; ako je rečno
ime, vjema se z njim samo v sklonu
. —
Razen
pomožnega
sem-biti
in njegove sestavljenke
nisem-
ne biti
služijo pridevnikovim in samostavnikovim
dopovedkom kot vezila tudi glagoli:
Ostanem, po
stanem, imenujem se, zovem se.
Glagol.
§. 24.
d)
Klada leži. Roža cvete. Sadje zori.
b)
Stradam kruha. Pomagajmo potrebnim!
Spoštuj stare ljudi!
c)
Dežuje. Grmi. Dani se.
d )
Ne posmehuj se sivej glavi! Usmilimo se
ubogih! Sramuj se!
e)
Možje so kamen v z d i g n o l i. Bog o b r n e .
Sovražniki nas ne p o n i ž a j o .
Možje so kamen vzd i gova l i . Človek ob r ača .
Sovražniki nas p o n i ž u j e j o .
Po pomenu so glagoli:
a)
osebkovi,
če njih djanje na osebku ostaja;
b)
predmetni,
ako njih djanje prehaja
;
na
kateri predmet.
