55
niku, ime nom n e ž i v i h s t v a r i p a j e t o ž i l n i k
enak imenova l n i ku .
2. Za me h k imi s og l a s n i k i i z p r em i n j a
se o v e, me s t n i k o v u p a p o g o s t o v i.
3. P r e d l o g s p r e ha j a p r e d s amog l a s
ni k i in d o n e č i mi s og l a s n i k i (b, d, g, j, l, m,
n, r, v, z, ž) v z, t a pa p r e d nj pogos t o v ž.
4. S amo s t a v n i k i s po l ug l a s n im ali gi b
l j i vim e v kon č n i c i i z p u š č a j o ga r a d i po
vs eh s k l on i h , k e d a r j im p r i r a š č a k a k g l as
ni k ; b e s e d e prijatelj, jazbec, jezdec, mrtvec,
n a v a d no t ud i mesec, kamen pa ga z a r a d
b l a g o g l a s j a ne i zp a h u je jo . (Primeri glaso
slovje §. 3. )
5. Samostavniki na b, d, t, f, -an dobivajo v
množinskem imenovalniku navadno j e ; n. pr. golobje,
gospodje, gostje, škofje, kristjanje.
6. Samostavniki konj, mož, las, vol, voz in
zob glase se poleg navadne oblike v rodilniku mno
žinskem tudi: kopj, mož, las, vol, voz, zob; beseda
otrok se glasi v prvih dveh sklonih množine vedno:
otroci, otrok.
7. Nekateri dvo-in Večzložni samostavniki na
ar, er, ir, or, u r vstavljajo po vsej sklanji
j
ter se
ravnajo po zgledu „k r a l j “ . pr. pastir — pastir-j-a.
Brez j pa se vendar sklanjajo: govor — javor —
prapor — prepir — razor — sveder — šator —
tovor — večer.
8. Beseda č l ovek se glasi v množini: l j u d j e.
1. ljudje, 2. ljudi (ij), 3. ljudem, 4. ljudi, 5. lj udeh,
