61
Zakaj pravimo pri polji, poljema, poljem? (Poglej
§. 20. opom. 2.).
Primerjajte tožilnik vseh števil z imenovalnikom.
Opomn je.
1. Nekateri srednji samostavniki
privzemajo po vsej sklanji pristavek
n
(breme, ime,
pleme, seme, sleme, teme, vreme), drugi prirastek
t
( dekle, dete, jagnje, kozle, p išče, tele, žrebe), zopet
drugi p a podaljšek
es
,
goltnike izpreminjajoe v
šumnike (drevo:
drev-es-a,
igo
:
iž-es-a,
kolo, nebo,
oko, pero, telo, uho
,
ule).
2. V ednini dobivajo prirastek t tudi moški
samostavniki na e; n. pr. oče, zaspane.
3. Ženski in srednji samostavniki, kateri imajo
pred a in o dva ali več soglasnikov, dobivajo v
rodilniku dvojine in množine med zadnjima soglas
nikoma e; st ostane nerazdružen. N. pr. iskra-isk-e-r,
pismo—pis-e-m, mesto — mest? vojska — vojsk.
4. Nekateri samostavniki na ja in je vstavljajo
pred j v rodilniku dvojine in množine i; n. pr.
skorja, skor-i j, predmestje — predmest-i-j.
5. Beseda tla, ki se rabi samo v množini,
sklanja se tako : 1. tla, 2. tal, 3. tlem (tlom), 4. tla,
5. pri tleh, 6. s tlemi.
6. Beseda pot je v ednini moškega (pot-a) ali
ženskega (pot-i), v množini pa ali moškega (potje)
ali srednjega (pota) spola. V edninskem družilniku
pravimo: potom ali pa: potem.
27. nal oga. Sklanjajte samostavnike:
a)
leto,
učilišče, dekle, drevo:
b)
drva, pluča, usta;
c)
igla,
služba, suknja, okno;
d)
ladja, morje, narečje, stoletje.
