e)
grem — hodim — hojevam, nesem — nosim
— noševam.
a)
Iz nedovršnika se napravi dovršnih, ako se,
kjer je mogoče, postavi v drugo vrsto, ali ako se v
izvirnej obliki sestavi s predlogom
.
b)
Doveršnik ostane nedovršnih tudi po sestavi
s predlogom
.
c)
Dovršnih dobi nedovršni pomen, ako se po
makne v višjo vrsto, da se na glasu okrepi ali da
se podaljša
.
d)
Nekateri glagoli imajo posebne oblike za
dovršni in za nedovršni pomen
.
e)
Nedovršniki so:
1.
vršilni,
ki znanijo sploh
trpez djanja ; 2
. opetovalni,
ki kažejo večkratno
djanje, 2.
ponavljalni,
ki naznanjajo, da se opeto
-
vano djanje zopet in navadno godi in pogosto ponavlja
.
95. naloga. Prevorite sledeče glagole v dovrš-
nike: vlečem, predem, vijem, grabim, sekam, slišim,
kličem, trgam, berem, klečim, delam, lovim, pijem,
j em, lomim, ženem, letim. N. pr. izvlečem, pokleknem.
96. na log a . Pretvorite sledeče glagole v ne-
dovršnike: izgovoriti, ogledati, ozreti, zmrznoti, skočiti,
pahnoti, pokriti, prekleti, pihnoti, vzdignoti, končati,
plačati, prodati. N. pr. izgovarjati.
97. n a l o g a . Razločujte dovršnike od nedo-
vršnikov: storiti, delati, udariti, ujeti, metati, obljubiti,
reči, biti, obetati, govoriti, praviti, vreči, loviti.
98. n a l og a .
a)
Postavite sledeče glagole v
VI. vrsto: zadelati, povprašati, obrezati, napolniti,
obiskati, izplačati, srečati, premagati, obdelavati;
9 *
131
