125
V e l e l n i k . 2. os. edn.: klič-i; 1. os. ran.: klič-i-mo.
De l e ž n i k i ,
a)
sedanjega časa: I. klič-e, klič-o-č;
b)
tvorno pret. časa: I. (po)klicavši
II. klica-l ;
c)
trpno pret. časa: klica-n, ana, o.
Gl a g o l n i k : klica-n-je; n e d o l o č n i k : klica-ti;
n a m e n i l n i k : klica-t.
Opomn j a . Pred sedanjikovim em se deblo mnogo
vrstno izpreminja; 1. goltniki k,
g,
h in sikavci c, z, s
prehajajo z i v sorodne šumnike č, ž, š sk pa v šč ; n. pr.
Jok-a-ti — joki-e-m — joč-em, klic-a-ti — kličem,
dih-a-ti — diš-em, pis-a-ti —piš-em, isk-a-ti, — iščem.
2. Pred em prehaja di vj, ti pa v č ; n. pr. glod-a-ti
— glodi-em—gloj-em, met-a-ti —meti-em—meč-em.
3. Za ustniki b, p, m, v se pred em vtika lj
namesto-i; n. pr. zib-a-ti — zibi-em — ziblj-em,
kop-a-ti — kop-lj-em, drem-a-ti —drem-lj-em, dev-a-
ti — dev-lj-em.
4. V ta razred spadajo tudi glagoli: kl-a-ti —
koli-em — koljem, or-a-ti — ori-em — orjem, sl-a-ti
— (po)šljem, stl-a-ti — steljem.
Opomn j a . Glagoli tega razreda se pregibljejo
tudi po zgledu prvega razreda; vedno po zgledu
„klicati“ se spregajo zgoraj pod
4
imenovani glagoli,
dalje glagoli, katerim se nedoločnikovo deblo končava
na ca, za, sa, in glagoli: iskati, lagati, metati; n. pr.
dih-am ali diš-em,jok-am alijoč-em, zib-am ali ziblj-em.
Tretji razred obsega glagole.
Ber-e m — bra-ti, per-e-m — pra-ti, žen-e-m —
gna-ti, zov-e-m — zva-ti, žg-e-m — žga-ti, tk-e-m
(tk-am) — tka-ti.
