123
zadnji soglasnik s spomnim i, in sicer: di v j, ti
v č, sti v šč, si v š, zi v ž, li in ni v lj in nj, r i,
če nima še druzega soglasnika pred seboj, v r j; za
ustniki b, p, m, v se vtika lj namesto sponinega i.
Z j in s šumniki zrašča sponin i popolnoma. N. pr.
sodi-ti
— sodi-en — soj-en — sojen,
omlati-ti — omlati-en — omlač-en — omlačen,
pusti-ti — pusti-en — pušč-en — puščen,
kosi-ti
— kosi-en — koš-en — košen,
pokaži-ti — pokazi-en — pokaž-en — pokažen,
hvali-ti — hvali-en — hvalj en — hvaljen,
rani-ti
— rani-en — ranj-en — ranjen,
stvari-ti — stvari-en — stvarj-en — stvarjen,
svari-ti — svari-en — svarj-en — svarjen,
poostri-ti — poostri-en — poostr-en — poostren,
odobri-ti — odobri-en — odobren — odobren,
ljubi-ti
— ljubi-en — ljublj-en — ljubljen,
utopi-ti — utopi-en — utoplj-en — utopljen,
lomi-ti
— lomi-en — lomlj-en — lomljen,
polovi-ti — polovi-en — polovlj-en — polovljen,
doji-ti
— doji-en — doj-en — do-jen
uči-ti
— uči-en
— uč-en — učen,
trešči-ti — trešči
— trešč-en — treščen,
suši-ti
— suši-en — suš-en — tušen,
množi-ti — množi-en — množ-en — množen.
(Prim. glasoslovje §. 5.)
2. Nekateri glagoli se upirajo tem pravilom;
trpno pretekli deležnik glagolov: zapečatiti, izpriditi,
zmotiti se glasi: zapečaten, izpriden, zmoten.
