141
S t a v k a v e z a l n e g a p r i r e d j a s e l o č i t a
d r u g od d r u g e g a z ve j i co ; če st a d a ljša ,
deva se med nj u podpi č j e .
Opomn j a .
1. Pred veznikom in in pri vseh podvojenih vez
nikih stoji tudi med daljšima stavkoma samo vejica.
2. Kateri vezalni vezniki se rabijo tudi kot
prislovi ?
107. nal oga.
Zvežite sledeče enovite stavke po dva in dva
v enovita priredja:
Dežuje. Solnce sije (zdaj-zdaj). — Ne prevzemi
se v sreči! Ne ponižuj se v nesreči! (Niti-niti.) —
Naša zemlja ima podobo krogle. Druga nebesna
telesa so okrogla (tudi). — Mraz me trese. Vročina
me kuha (včasih-včasih). — Prepelica se hrani
s semenjem. Črvi so ji po godu (ne le-ampak tudi).
— Raca je plavarica. Trije prednji prsti so zvezani
s plavno pečico (namreč). — Krompir je kruh ubož
cem. Gospoda ga rada je (tudi). —
Protivno priredje.
§. 86.
Duša je neumrjoča, telo pa je umrjoče. Sanj je
laž, a Bog je istina. Zajec še dosti dobro voha; samo
vid mu nič kaj posebno ne služi.
P r o t i v n o p r i r e d j e s e z d r u ž u j e a l i
b r e z vezi , al i po t e h l e v e z n i k i h :
