150
§. 92.
Kdo je ustvaril svet? Vem, kdo je ustvaril svet.
Kaj se je zgodilo? Ne vem, kaj se je zgodilo. Koliko
let si star? Povedal sem ti, koliko let sem star.
Kedar vprašalni stavek zavisi od glavnega,
izgubi svoj vprašalni znašaj; zato tudi nima vpra
šaja (?) za seboj.
Dobesedni govor.
§. 93.
Solon je rekel Krezu: „Nikdo se pred smrtjo
srečen imenovati ne more.“ —
„Nikdo se pred smrtjo srečen imenovati ne
more“, rekel je Solon Krezu. —
„Nikdo“, rekel je Solon Krezu, „ne more se
pred smrtjo srečen imenovati.“ —
Solon je rekel Krezu, da se nikdo pred smrtjo
srečen imenovati ne more. —
Oče je rekel sinu: „Bodi priden!“ —
Oče je rekel sinu, naj bode priden.
Kak p r e g o v o r , k a k s t a v e k iz k a t e r e
k n j i g e , a l i k a r j e k d o r e k e l , l a h k o
povemo n a r a v n o s t , od b e s e d e do b e s e d e
t e r to z a z n amu j emo z n a r e k o v a j e m („“).
Dob e s e dn i ( navodni ) s t a v e k j e zav i s en
od u v o d n e g a s t a v k a . K e d a r t a s t o j i
p r e d dobe s e dn i m, l oči j u dvop i č j e ( : ) ;
Z a v isn i
vprašalni stavki.
