sv. Trojice. Krog njega so tvorili častno stražo patriciji, konznlari
in carjevi daljni sorodniki. Za temi so stali v bojni opravi, z
zvezanimi rokami, ujeti Vandali. Zadnji med njimi je bil Gelimer.
(Finžgar.)
Kako so stavki med seboj z v e z a n i , se vidi iz tega, da bi bila zveza
v govora takoj pretrgana, če bi kak stavek drugače postavili, kakor ga za
hteva celota. Obrnimo n. pr. stavke takole:
B elizarjuje napravil cesar Justinijan
triumf. Med Zlatimi vrati in Arkadijevim forom je čakal Belizarja sprevod
.
Načelniki mestnih zadrug so stali v prvi vrsti; senatorji in plemiči so se spo-
redili za njimi
itd. Ti stavki bi bili le tedaj pravilno postavljeni, če bi kdo
vprašal, komu je napravil J ustinijan triumf, k je je čakal sprevod, kdo je
bil v prvi vrsti itd.
Drugačna sprememba bi dala še drugačen pomen.
Besedni red v govoru.
§ 368. Ker so tako posamezni č l eni v stavku kakor po
samezni s t avki v govoru med seboj zvezani , se more pri
bližno določiti tudi red, po katerem se besede vrste.
Pri besednem redu ločimo dvojno stavo: prosto in stalno.
s talno stavo imenujemo ono, po kateri imajo besede stalno
mesto v stavku. s em štejemo stavo na s loni c, p r i l a s tka (pri
lastkovega rodilnika, delnega rodilnika, pristavka) itd.Takih
stavčnih členov ne moremo po svoji volji razvrščati.
Pr o s ta pa je stava tedaj, kadar besede same posebi ni
majo določene stave, temveč jo določa pomen stavka.
1. Prosta stava.
§ 369. Besedni red določa stavčni poudarek, t. j. tista
beseda v stavku, ki nosi misel stavka in ki je zaradi tega naj -
krepke j e poudarjena.
s tavčni poudarek je dvoj en:
1.
Ako stavčni poudarek ni obsežen v prejšnjem sta
tako da ne vemo, kaj bo v tem stavku sledilo, stoji neodvisni
s t av čn i poudarek. 2. Ako pa je le-ta v pripovedovanju prej
šnjega stavka že obsežen, tako da je misel tega stavka že od
visna od prejšnjega stavka, stoji odvisni s t avčni poudarek.
N. pr.
s il je imeniten grof . Ta grof je šel v Gor j anc e
na lov. spremila ga je velika d r u ž b a p r i j a t e l j e v in lovcev.
Grof ugleda medveda in skoči za njim. Medved šine v goščavo,
grof za njim. Medveda, zma n j k a in grof vidi, da s e naha j a v
ne z nanem k r a j u , po katerem še nikoli ni hodil.
(Trdina, Raj-
Breznik: s lovenska slovnica. 4. izd.
16
