Podjetje Amebis d.o.o., Kamnik, je izvedlo projekt Digitalizacija historičnih slovenskih slovnic v letu 2013. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Kot podizvajalec je pri projektu sodeloval zavod Trojina.
Vsebinska obrazložitev
Slovenska jezikovna kulturna dediščina obsega več deset slovnic za različne namene. Nekatere so že digitalizirane, ostaja jih pa še veliko, ki na ta način še niso dostopne javnosti. V okviru projekta je bilo digitaliziranih sedem slovnic, izbranih na podlagi njihovega kulturnozgodovinskega pomena in digitalizacijskih prioritet.
Katere historične slovnice smo digitalizirali?
- 1. Peter Končnik: Slovenska slovnica za občne ljudske šole (1886) – osnovna slovnica, uporabljena v šolah med 1886 in 1918.
- 2. Anton Janežič (Jakob Sket): A. Janežičeva slovenska slovnica: za srednje šole (priredil Jakob Sket) (1900) – osma izdaja Janežičeve slovnice; izšla je po Pleteršnikovem slovarju in Levčevem Slovenskem pravopisu, zanimiva je zaradi medsebojnega vpliva teh del.
- 3. in 4. Slovenska slovnica za srednje šole (1916, 1934) – dve izdaji slovnice, rabljene v slovenskih šolah v prvi polovici 20. stoletja, zanimivi tudi zaradi primerjave del istega avtorja.
- 5. Stanko Bunc: Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika (1940) – publikacija, ki sicer ni doživela polemičnih odzivov, njena inovativnost je v preglednem podajanju kategorij rabe velike in zlasti male začetnice.
- 6. in 7. Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel: Slovenska slovnica (1956, 1964) – osnovna slovenska slovnica do izida slovnice Jožeta Toporišiča. V ponatis je vključen teoretični del slovenskega pravopisa iz l. 1962.
Avtorske pravice
Zahvaljujemo se Ignaciju Rodetu, nečaku Antona Breznika, ki je dal soglasje za digitalizacijo Breznikovih slovnic iz let 1916 in 1934.
Končnikova in Janežičeva slovnica sta v javni lasti, ker so jima avtorske pravice potekle.
Soglasje za digitalizacijo Bunčeve slovnice ter slovnic A. Bajca, R. Kolariča in M. Rupla je v fazi pridobivanja. Prosimo za kakršnekoli informacije o dedičih Stanka Bunca, Rudolfa Kolariča in Mirka Rupla.