82
Opomn j e 1. Tan-ek, slad-ek in sploh vsi eno-
zložni pridevniki na d lahko privzemajo razen priti
kline ši tudi j i ; n. pr. tan-ši ali tanji, slaj-ši ali
sla-ji, mlaj-ši ali mla-ji, raj-ši ali ra-ji.
2. Višja stopnja se izobražuje tudi, če pridevnik
dvakrat zapored postavimo; n. pr visok visok hrib.
3. Namesto 3. stopnje rabimo čestokrat različne
narodske primere; n. pr. vesel, daj e kaj; mlad kakor
kaplja;sladek komed;siten kakor griža;grenek ko pelin.
52. na l oga . Snujte s sledečimi besedami stavke,
devajoč pridevnike v drugo stopnjo:
Zrak — voda — lahek. Drevo — grm — nizek.
Cesta — steza — širok. Topol — lipa — tanek. Poletna
noč — dan — kratek. Ovca — koza — koristen.
Jeklo — železo — trd. Sin — oče — mlad. Slador
— med — sladek. Sneg — kreda — bel. Kuna
belica — dihur — velik. Pšenica — rež — drag.
Bučele — trotje — delaven.
Z a im ek .
§. 40.
Ponavljajte § . 6 !
53. nal oga. Midva sva brata. Vsak je svoje
sreče kovač. Zaupam v tvojo prijaznost. Ta pesem
mi dopada. Kar priprosiš, lahko nosiš. Kdo je času
dal perut ubežno? Nihče ne uide smrtnej kosi; ona
poseka vsacega. Vsakdo nosi svoj križ. Mi smo njega
vprašali. Jaz imam njegovo knjigo; svojo sem pozabil.
Boga spoznamo po njegovih delih, čegava je ona
suknja? Ves sem moker.
