80
Sklanjalni deležniki rabijo se tudi kot prilastki,
to pa najčešče drugi deležnik sedanjega časa in p a
trpno pretekli.
Opomnj a . Končnica en trpnega deležnika ima
vselej polnoglasni e ter se tako razločuje od pridev
nikov z gibljivim e, n. pr. podložen, ena, eno, je
deležnik, podložen, žna, žno pa pridevnik. Razločujte:
snažen in snažen, učen in učen, gnojen in gnojen.
51. n a l o g a . a) Kako se glasi drugi deležnik
sedanjega časa pri glagolih: žgati, govoriti, sedeti,
žalovati? Kako se glasi trpno pretekli deležnik pri
glagolih: zasujem, pošljem, sušim, plačam?
b)
Porabite te deležnike v prilastke!
Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov.
§. 39.
Ponavljajte §. 17!
a)
Imeniten — imetn-ejši (a, e) — imenitn-eji
(a. e ); priden — pridn- e jš i (a, e) — pridn-eji (a, e );
čist — čist-ejši (a, e) — čist-eji (a. e). Ljub —
ljub-ši, lep — lep-ši, hud — huj-ši, trd — tr-ši ;
jak — jač-ji, drag — draž-ji, plah — plaš-ji;
visok — visok-ejši — viš-ji.
b)
Žarim — žareč (a, e) — bol j žareč, vrem
— vroč (a, e) bol j vroč, črn, z e l o črn; rumen —
bol j rumen, p r a v rumen.
c)
Kako se glasi druga stopnja pridevnikom:
bratov, slep, mrtev, desni, levi, današnji, poletni,
zimski, lesen, lončen, železen.
