75
se repenči na —. Petelina postavljajo na —. Prišel
je ob —. List sem prejel po —. Premog je v —.
Prihajajte redno v —. Med — naj ne bo prepira.
Narod se je vzdignil nad —. Lastovke imajo gnezdo
pod —. Ne dajaj se ljudem pod (zob)! Mojzes je
stopil pred —. Velikaši so stali pred —. To je bilo
(kdaj?) za —. Starec ni za —. Vino ni za —. Za —
mora biti dež. Za — pride žalost.
d) Prilastek.
§. 35.
Katere stavkove člene imenujemo nebistvene
ali pridjane?
Pastir poje. Hrast je visok. Brat je kovač.
Ve s e l i pastir poje. Ta hrast je visok. Moj brat je
s p r e t e n kovač.
Izba ima okna. Roža ima duh. Izgubil sem ključ.
Cvet vene. Oč e t ov a izba ima š t i r i okna. Cve t oča
roža ima p r i j e t e n duh. Izgubil sem ključ od vrat .
Cvet ml ados t i vene.
Pridjani členi, ki pojasnujejo
samostavnike
v stavkih
,
zovejo se
prilastki
( atributi) ali pridevki.
Po prilastkih se vpraša s :
kakšen,
šna, no ?
čegav,
a, o?
kateri,
a, o?
koliko?
47. na l oga . Jezero je globoko. Globoko jezero
je ribnato. Zvest prijatelj je redek. Goste službe —
redke suknje Železno orodje je močno. Močno orodje
je železno. Bodi pošten! Pošten človek je Bogu ljub.
Ljubi starši so umrli. Malopridni pastir kali čredi
