Velelnik se nareja, ako se pritakne sedanji
-
kovemu deblu končnica
i.
Ta končnica prehaja p o
debelskem
a
in e v
j
ter se topi z debelskim
e
in
i v i.
O pazke . 1. Glagoli končujoči se v sedanjem
času na im (z naglasom), predevajo v velelniku na
glas na sprednji zlog.
2. Nekateri glagoli na jem in jim snemajo em
in im ; kar ostane, je velelnik; n. pr. pijem — pij,
stojim — stoj, kupujem — kupuj; umejem — umej.
3. Glagoli na čem in ženi, katerim se nedo
ločnik ne končuje na ati, izpreminjajo v velelniku č
v c, ž v z; n. pr. rečem — reci, tečem — teci,
strižem — strizi, vržem — vrzi.
(Sedanjikova debla tem glagolom so: rek — tek
— strig — vrg; goltniki pred mehkimi samoglasniki!
Poglej glasosl. (§. 5.)
4 Nepravilen je velelnik glagolom: imam — imej,
gledam — glej, grem — idi, dobim — dobodi, vem
— vedi (vej).
5. Namesto nikalnega velelnika rabimo včasih
tudi nedoločnik; n. pr. ne boj se — ne se bati.
Ednina.
Dvojina.
Množina.
1. oseba
— dela-j-va ž. -ve
dela-j-mo
2. „
dela-j dela-j-ta ž. -te
dela-j-te
3. „
dela-j
—
—
—
Ednina. Dvojina. Množina.
Velelniku izobražujemo dvojino in množino, ako
pritikamo edninskej obliki dotične osebne končnice
( osebila).
(Primeri
§.
9 .)
44
