midva (medve) dela-va (dela-ve) bere-va (bere-re)
uči-va (uči-ve)
vidva (vedve) dela-ta (dela-te) bere-ta (bere-te)
uči-ta (uči-te)
mi (me) -
dela-mo
bere-mo uči-mo
vi (ve)
dela-te
bere-te uči-te
oni (one)
dela-jo
bere-jo (bero)
uči-jo (uče).
Pri glagolu razločujemo trojno osebo in trojno
število.
Op omn j a 1. V tretjej osebi množine se okraj-
šuje končnica ejo pogosto v o
,
končnica ijo pa v e,
če ji je
i
naglašen.
Opomn j a . 2.
Osebni zaimki se postavljajo pred
glagol, kadar se vpraša:
kdo
dela ta ali ono? Če
se pa odgovarja bolj vprašanju:
kaj
dela kdo?
—
takrat se navadno izpuščajo
. N. pr.
Kdo trobi, živžga, poje? — Jaz trobim, ti
žvižgaš, on poje. Kaj delaš? Kaj dela? Žvižgam,
poje.
V tem primerljeji je osebek skrit v dopovedku.
Č
a s
.
§.
10
.
Ptice prihajajo. Ptice so prihajale. Ptice so bile
prihajale. Ptice bodo prihajale.
Slovenščini rabijo
š tir je č
asi:
a) sed an ji č
as, ki naznanja, da je zdaj nekaj,
da se zdaj nekaj godi ali dela;
39
