264
To velja tudi o starših, otrocih, bratih in sestrah,
svakih in o plačanej družini tistih, katerim se kaj
ostavlja.
Kdor hoče pismeno in brez prič oporočevati,
mora oporoko sam pisati in podpisati.
Testament, ki ga je pisal kdo drugi, mora oporo-
čitelj svojeročno podpisati ter pred tremi prikladnimi
pričami potrditi, da je to njegova poslednja volja.
Priče se morajo na pismu samem kot priče oporoke
podpisati; treba pa ni, da bi vedele, kaj je zapisano
v oporpki.
Če oporočitelj ne zna pisati, naj vpričo treh
prič svojeročno pristavi znamenje, h kateremu ena
teh treh prič zapiše oporočiteljevo ime. Če niti brati
ne zna, mora mu ena priča vpričo dveh drugih
svedokov testament prebrati, oporočitelj pa mora
potrditi, da je oporoka zapisana po njegovej volji.
Oporoke, pri katerih je pogosto treba ozirati
se na ženitovanjske in druge pogodbe, delajo se
čestokrat tudi pri sodiščih ali pri notarjih.
Zadnjevoljska naredba, ki ne imenuje dednega
naslednika, temveč le volila (legate), zove se kod i c i l.
Kodicil se nareja zraven oporoke, pa tudi brez nje.
Kar velja o oporokah, velja tudi o kodicilih.
