256
b)
P o u k .
Pismo, v katerem se posvedočuje ali priča, kako
je kdo služil in se obnašal, imenuje se s l u ž b e no
(poselsko) i z p r i č e v a l o . Treba, da je po vsem
resnično in določno. V tako svedočbo se zapiše:
1. ime, stan, starost in rojstven kraj tistega,
komur se izpričevalo daje;
2. koliko časa je kdo služil ter kako je opravljal
dolžnosti svoje službe;
3. kraj in dan, potem podpis (pogosto tudi pečat)
tistega, ki piše svedočbo.
c)
N a l o g e .
Napravite izpričevalo: 1. hlaplcu, ki je zarad
bolehnosti iz službe stopil; 2. spretnemu misarskemu
pomagaču, ki hoče samostalno podjeti se svojega
obrta; 3. mlinarskemu hlapcu; 4. pastirju; 5. dekli.
XII. Izpričevala o dogodkih.
a)
Z g l e d .
Izpričevalo.
V sredo, t. j. 25 t. m. ob dveh popoldne sva se
šla z Janezom Robinikom iz naše vasi v Dravo kopat.
Pri kraji Kušejevega travnika, kjer sva se že večkrat
kopala, greva oba kmalu v vodo. Jaz sem ostal pri
kraji, Janez pa je šel bolj na sredo, če prav sem za
njim vpil, naj nikar naprej ne hodi. Ko se hoče
obrnoti, skrije se pod vodo — in ni ga bilo več.
Klical sem na pomoč, a zastonj. Ni ga bilo blizu
človeka. Ker sam plavati ne znam, nisem mogel pri
skočiti nesrečnemu Janezu. Utonol je.
