Dajalniški prilastek bi lahko nadomestili z rodilniškim p ri
lastkom
(d ru žin i
skrben oče = skrben oče
d ru žin e)
ali s svojilnim
prilastkom
(b o ln ik u
naj zvestejši tovariš —
b o ln ik o v
naj zvestejši
tovariš).
Dajalnik kot prilastek nadomešča rodilniški ali svojilni p ri
lastek.
Pomni.
V mnogih primerih je dajalnik odvisen od povedka in je zato
predmet, čeprav bi ga lahko nadomestili s prilastkom: Rad gledam
ti
v valove bodre (v
tvo je
bodre valove). Roko
starcu
Lambergar poljubi
(roko
starčevo).
Ogenj pritajen v očeh
jim
gori (v
njihovih
očeh).
Dajalnik kot predmet. — Rajši
d o b rim
služim, kakor
slab im
zapovedujem.
S ite m u
ponujajo,
la č n em u
ne dajo. Kdor molči,
d e s e tim
odgovori. — Enajsta šola je bila sk rita
n e u m n im očem .
Ako
kos si
te m u
, koj na p rste stopi!
Dajalnik rabi za predmet nekaterim glagolom in glagolskim
izrazom.
Čustveni dajalnik. — Ko strela hitro mi leti. To ti je bilo vrve
nje! To so
v a m
korenjaki!
Ležeče tiskani dajalniki niso nujno potrebni za smisel stavka,
tudi niso odvisni od kake druge besede; izražajo čustvo ali zani
manje tistega, ki govori.
Naslonke osebnih zaimkov 1. in 2. osebe v dajalniku izražajo
včasih čustvo ali zanimanje tistega, ki govori; tak dajalnik stoji
v stavku samostojno in se imenuje č u s t v e n i (etični) dajalnik.
Dajalnik s predlogi. — 1.
P ro ti n je m u
je o stvari govoril d ru
gače kakor
p ro ti m e n i
. Samosvoja ljubezen stori, da smo
p ro ti sebi
slepi. Kako si se vedel
p ro ti b r a tu
?
2. Sinko, le skloni uho
k te j ig ra čki. P ro ti v o d i
je težko plavati.
— Soseda je prišla
p ro ti ju tr u . K le tu
poj deš v šolo, letos si še p re
mlad. — Zakaj si ravnal
p ro ti m o ji vo lji. V zlic h u d im bo lečinam
je
vztrajal. Včasih je
k lju b p r e v id n o sti
počila trh la veja pod okovanim
čevljem.
Dajalnik s predlogom rabi v stavku za predmet (1) in za p ri
slovno določilo kraja, časa in načina (2).
Tožilnik
Tožilnik kot smiselni osebek. —
M a ter
je strah.
U čence
je bilo
sram. Groza
nas
je.
Tožilnik more rabiti za smiselni osebek ob nekaterih brezoseb
n ih izrazih.
342
