redno za glagoli prem ikanja ali takimi, ki premike povzročajo;
nadomestili bi jih lahko z odvisniki:
. . . da bi sprejemal in gostil,
. . . da
bi roso otepal in kričal po vasi,
. . .
da pokosi travo
, . . . da
bi prišli in pili in p e li
. . . Ti namerni odvisniki kažejo, da nam
oblika na -t ali -č za glagoli, ki pomenjo ali povzročajo premikanje,
izraža namen. Zato imenujemo to obliko n a m e n i l n i k ali supin.
Oblika se ne da pregibati in je neosebna. Trpnega načina ne pozna,
pač pa medialnega.
Namenilnik nam pri glagolih, ki pomenijo ali povzročajo pre
mikanje, rab i za izražanje namena.
Raba.
—
1
.
Sina je d a l
učit
v delavnico. Janez je d a l obleko
delat.
Pozimi d a j o predivo
prest,
pomladi pa tkalcu platno
tkat.
Ne d a j a j prehitro
tiskat
svojih izdelkov!
Glagol
dati
ima v teh stavkih isti pomen kakor
poslati,
torej
povzroča premikanje:
Obleko, predivo, platno
so namenilnikov
predmet, ne pa predmet glagola
dati,
saj dajemo krojaču blago,
da nam naredi obleko itd.
Glagol d a t i v pomenu p o s l a t i se veže z namenilnikom.
Pomni.
Od namenilnika je treba ločiti tako imenovani kratki nedo
ločnik (brez -i), ki se pogosto rabi v pogovornem jeziku: Pojdimo
spat!
Ne morem
spati,
v pogovornem jeziku: Ne morem
spat.
— Cilka gre na
potok
prat.
Ne more
(o)prat (oprati),
ker nima mila.
2. Navsezgodaj je h i t e l
kosit.
Navsezgodaj je h i t e l
kositi.
—
Mati je u k a z a l a hčeri seno
sušit,
dekli pa pšenico
žet.
Mati
je hčeri u k a z a l a seno
sušiti,
dekli pa pšenico
žeti.
— Ne p u
s t i m te
sekat
drv. Ne p u s t i m ti
sekati
drv. — Mati b r a n i
sinu
pit.
Mati b r a n i sinu
piti.
— Ne m a r a m
plet,
h o č e m
jagode
brat.
Ne m a r a m
pleti,
h o č e m jagode
brati.
— Ne
m o r e m
kosit,
m o r a m
orat. Ne
m o r e m
kositi,
m o r a m
orati.
— Hotel je
jest
in
spat.
Hotel je
jesti
in
spati
. — N a m e
r a v a l j e v mesto usnje
kupovat.
N a m e r a v a l je v mestu
kupiti
usnje.
V teh dvojicah stavkov stoji za osebno glagolsko obliko istega
glagola zdaj namenilnik, zdaj nedoločnik, kakor terja pomen. Glagol
hiteti
pomeni: a)
hitro kam iti
ali b)
hitro kaj delati;
prvi pomen
te rja zvezo z namenilnikom, drugi z nedoločnikom.
Glagol
ukazati, pustiti, braniti, marati, hoteti, moči, morati,
nameravati
ipd. ne pomenijo prem ikanja neposredno, a ga posredno
lahko povzročajo:
ukažem, pustim, branim
itd. i t i
sekat, brat,
kupovat
itd. Izraz prem ikanja je tako splošen, da za razumevanje
17*
259
