Tak vendar mi
kdo
povej, kako je s to stvarjo! Ali si zvedel
k aj
določnega? Marx in Engels nista napisala
kake
celotne sve
tovne zgodovine, marveč sta se omejila le na krajša razdobja v no
vejši evropski zgodovini.
Nekdo, nekaj, neki
v gornjih stavkih pomenijo d o l o č e n o
osebo ali stvar, ki pa je ne znam ali nočem imenovati. Kdo,
kaj,
kak
pa pomenijo katero koli, torej n e d o l o č e n o osebo ali stvar.
Zato je napačno, če v drugem prim eru postavljamo
nekdo
,
nekaj
ali
neki,
kakor se v takih primerih pogosto dogaja v površnem
pisanju: Tak mi vendar
nekdo
povej . . . ! Ali si zvedel
nekaj
določ
nega? Marx in Engels nista napisala
neke
celotne zgodovine. . .
Po njej se pretaka življenje, ki
nekaj
velja (nam.: ki
kaj
velja).
Nečesa
takšnega ne zmore ves svet (nam.:
kaj
takega ali
česa
takega). Vprašati morate
nekoga
(nam.:
koga),
ki je dalj časa tu.
Nekdo, nekaj, neki
uporabljamo za določeno,
kdo, kaj, kak
pa
za nedoločeno, katero koli osebo ali stvar.
3. P rišle so vmes
neke
zapreke.
Nekateri
ljudje vedno zabav
ljajo. To je do
neke
mere tudi zaslužil.
Po nemškem vplivu se v nekaterih zvezah pogosto sliši in
piše pridevnik
gotov -a -o
namesto domačih nedoločnih zaimkov:
. . .
gotove zapreke
. . .
gotovi ljudje
. . .
gotove mere
ipd.
Namesto nedoločnih zaimkov ne smemo rabiti pridevnika
gotov
.
Pomni.
Loči:
neki ljudje
od
nekateri ljudje! N eki ljudje
so določeni,
a jih ne maram imenovati;
nekateri ljudje
pa poudarjajo le število,
a ne določnosti ljudi.
4. Nimam
kaj
v roke vzeti. Niti komisija ni mogla dognati
kaj
drugega. — Res ne vem,
čemu
bi se ubadala. Sam ne vem,
pri
čem
sem.
Oblike nedoločnega zaimka
k aj
se tako pogosto rabijo v p ri
šlovnem pomenu, da so nekatere postale že pravi prislovi:
čemu
kot namerna vp rašalnice
pri čem
= kje, kako;
za k aj
—
za nič
sta prislova za označevanje vrednosti. Tako je razumljivo, da je
tudi v rodilniku oblika
česa
zelo redka in se kar skoraj redno
sliši in piše
k aj
namesto
česa
.
Nedoločni zaimek k a j se v rodilniku pogosto ne sklanja.
Zaimki v stavku. — 1. On
tebe
s kamnom,
ti njega
s kruhom.
To ni nič. P ri
nas
smo letos žalostni.
Tvoja
modrost je od češenj
do višenj.
Vse, kar
vidiš, je
naše.
Po
njih
delih
jih
sodite! Nebo
mu
prošnje
te
ne čuje.
189