10. Z
vozm i
so mogli le počasi naprej. Orehe je tri kar z
zobmi.
Stresal je z
lasmi
kakor z grivo. Oral je z
volm i.
Upam, da imam
opraviti z
možm i.
Bik ga je pomeril z
rogmi.
Po istem vplivu kakor
-je
v im. mn. se je v orod. mn. uveljavilo
obrazilo
-mi.
V narečjih je to obrazilo močno razširjeno, zato moraš
paziti, katere oblike so v knjižni rabi dovoljene.
11. Tudi obrazilo
-eh
v množinskem mestniku (namesto
-ovih
ali
-ih)
je ostanek stare sklanjatve; obrazilo
-eh
se je razširilo ne le
na samostalnike s premičnim poudarkom ali s poudarkom na obra
zilu, marveč na celo vrsto enozložnih samostalnikov s poudarkom
na osnovi: Mojo srčno k ri šk ro p ite . . . po
doleh
in po
bregeh
;
na
grobeh,
po
gozdeh,
stavbe
na koleh, po grmeh, po vrheh, po domeh,
po stoleh, po v r teh, po podeh, na snopeh
itd.
12. Nekateri samostalniki na
-a
so po naravi moškega spola:
sluga, v ojvoda, oproda, starešina, v odja
itd. Take samostalnike
sklanj amo:
sluga sluge
slugi
slugo pri slugi
s slugo
ali: sluga sluga slugu
sluga pri slugu s slugom
slugi
slug
slugama slugi
pri slugah s slugama
ali: sluga slugov slugoma sluga pri (slugih) s slugoma
sluge slug
slugam sluge pri slugah s slugami
ali: slugi
slugov slugom sluge pri (slugih) s (slugi)
V nekaterih sklonih so izraziteje v rabi oblike t e, v drugi pa
one sklanjatve; tako k ar nikoli ne rabimo npr.
s starešini, z oprodi,
pri starešinih, pri oprodih,
medtem ko se bere tudi
z vojvodi, pri
vojvodih.
Samostalniki moškega spola z obrazilom
-a
se sklanjajo po I.
ali po III. sklanjatvi, po spolu ali po obrazilu.
Podobno se sklanja tudi ljudska oblika
oča: oča, oča, oču, oča
(očo), pri oču (oči), z očo (očem).
Samostalnik
oče
pa se sklanja:
oče, očeta, očetu
itd.; v im. mn.
je
očeti
ali
očetje.
Lastna imena. — 1.
B eltinci, iz B eltinec, v Beltincih; Bratonci,
iz Bratonec; Ivanjkovci, iz Ivanjkovec; Bojanci, iz Bojanec
.
Vzhodnoslovenka in belokranjska množinska krajevna imena
na -ci imajo rodilnik na -ec; dovoljena je tudi oblika na
-ev: iz
Beltincev
itd.
146
