186
omike. Ko so jeli napredovati in se seznanjati z napravami so
sednih narodov, so potrebovali novih izrazov, ki so si jih morali ali
na novo narediti ali pa izposoditi od sosednih narodov. Jezik po
trebuje za nove pojme in predmete novih izrazov, zato se nepre
nehoma množi. Izredno veliko novih besed potrebuje narod, ko
stopi v vrsto izobraženih narodov in začne duševno napredovati;
tedaj ljudstvo navadno ne more več dohitevati vsega .napredka
posameznikov (t. j. izobražencev) in delo za množitev jezika mo
rajo prevzeti izobraženci.
Veliko novih izrazov so nam ustvarili že pisatelji XVI.
(Trubar, Krelj, Dalmatin) in XVII. veka (Hren, Kastelec); število
izrazov se pa pomnoži z rastočim napredkom v XVIII. in v začetku
XIX. stoletja. Tako so nam ustvarili:
Hi po l i t (1712): gledišče, naloga, ostrešje, poveljnik, prvo-
roden (primitiven), razuditi (raztelesiti). Pohl i n (1781): cedika
(gumi), časnik, nadstropje, preproga, testenina, vremenik (baro
meter), zdravnik. Gut sman (1789): plunka, samostan, sladkor
itd. Vodnik († 1819): bankovec, čutnica (živec), dnina, dragotina,
izjema, omaka, prvopis (izvirnik), ravnalo, vodilo, trdnjava, zdra
vilo itd. M. Ravnikar (1815—1917): bolnišnica, nagib, obnebje,
očrt, pismouk, prerod, prvak, številka, vislice, vodnjak, ubožnica,
zgodovina. Murko (1833): čopič, milodar, mladostnik, načrt, na
takar, obstoj, osebnost, sestavek, slovstvo, stik (rima), vodstvo.
Janežič (1850—1851): glasilka, kovina, ničla (ljudska oblika je:
ničica), pločevina, svetilka itd.
Ko so l. 1843. začeli z Novicami redno izhajati časniki, so
ti prevzeli vodstvo jezika in nam ustvarili veliko število izrazov
za vse stroke.
Nov i ce : hlapon, kolodvor, dežnik (1843); hranilnica, na
ročnik, naročnina, pola (v pomenu p. papirja), razstava, seštevek
(vsota), stopinja (v pomenu n. pr.: 14 stopinj Celzija [1844]);
dražba, ozračje (1845); odvodnica, privodnica (žila), železnica
(1846); glasovir, navdušenje, oblika, poštnina (1848); domišljija,
žaloigra (1849); posojilnica, pretveza (pod pretvezo [1850]);
premičnica (1852); ravnik (1853); parnik (1854); strelovod (1856);
beljakovina (1859); zaupnica (1861); pevovodja, kitica (stroia
[1863]) itd. s l oven i j a (1848—1850, večinoma Ci ga l e t ov e
tvorbe): baklada, nagla sodba, razvoj, zaboj (1848); drevored,
klativitez, skrajnost, ustanova, zemljekaz (1849); pozneje je na