Slovenska slovnica 1934 - page 180

180
ni zadosti debelo, da bi bilo grad, t j . toča); s odraga (kar je
ožje kot draga ) ; 1
6.
u-
pomeni 1. odmikanje, odstranitev, umanjšanje, n. pr.
ubežat i , ukra s ti, uš t e t i s e; 2. dovršitev, n. pr. u č i s t i t i
s e, upokoj i t i , upodobi t i ; predponi
a-
in
v-
se v pisavi
razločujeta po stari cerkv. slovanščini, n. pr. udeležiti se, ujeti,
uloviti, uleči se, uliti, usesti se, utopiti s e, uživati;
v
se
piše: vdati se, vkleniti, vkopati, vkovati, vljuden, vloga.
7.
vz-2
pomeni premikanje navzgor (n. pr. v zd i gn i t i ,
vzpe t i s e, v zha j a t i ) ali začetek premikanja (n. pr. v z nemi ­
r i t i s e); pri samostalnikih: vzrok, vzvod, vzmet , vzhod.
Polna oblika
vz-
se je v mnogih primerih obrusila in se rabi
z a l i s (n.pr. vzdrami t i in zdrami t i , v z g l av j e in z g l av j e ,
vzpored in s pored) ; ohranila pa se je v novih tvorbah in v
besedah, izposojenih iz drugih slovanskih jezikov, n. pr. vz v i š en ,
vz l e t , vzgon , vzporeden (parallel).
Pomenoslovje in izvor jezika.
§ 297. če primerjamo korensko sorodne besede med seboj,
ne vidimo samo, kako so n a s t a l e (po izpeljavi, podvojitvi ali
po sestavi) ali od katerega korena se izvajajo, temveč spoznamo
tudi, kakšen pomen so imele (pomenoslovje).
Če določimo besedam tisti pomen, ki je vsem skupen, do­
bimo prvotni pomen, ki ga je kak koren imel.
Tako je n. pr. besedam
vrteti, obrniti
(iz: ob - v r t - n i t i ) ,
vrniti, vreteno, vrat, vrsta
itd. skupen pomen sukati se, vrteti:
kar se suče ali
vrti
(odtod
vreteno;
enako
vrat,
ker glavo pre-
giblje in suče), se povrača na isto mesto, kjer se je začelo
vrteti (odtod
vrniti [ se] vračati, obrniti
); kar pa se suče, se vrti
v krogu (odtod beseda
vrsta,
ki pomeni prvotno to, kar je za­
okroženo, potem pa to, kar je v nekem redu).
s orodno je n. pr.
bresti
in
brod; brod
je prvotno plitvo mesto
na reki, kjer ljudje reko lahko
prebredejo
(brod = prehod); pre­
1
V imenskih sestavah se rabijo oblike so - (strsl. sa-), v glagolskih se­
stavah pa
(istega izvora!), n.pr. s os ed, pa s ə s e s t i ; s o b la z en (pohuj­
šanje), pa z b l a z n i t i (strsl. sъ b l a z n i t i , pohujšati); v enakem razmerju je
vo- proti vъ, n. pr. v o t e k , pa v t k a t i (iz: vъtkati).
2 Kot predlog s tožilnikom je ohranjen v prislovih n a v z g o r (iz: na-
vz-goro), v b r e g (iz: vz-breg).
I...,170,171,172,173,174,175,176,177,178,179 181,182,183,184,185,186,187,188,189,190,...266
Powered by FlippingBook