167
f )
Da - s i j e v r bov l es me h e k in ma l o
v r e d e n z a k u r j a v o , vendar naj bi vsaka
kmetija imela nekoliko vrb.
Če se vjemajo stavki tako, da služi enemu osebku
več dopovedkov (a), enemu samostavniku več prilast
kov (b), enemu dopovedku več osebkov (c), več dopolnil
(d) ali določil
(
e) i. t
.
d., takrat so stavki
skrčeni.
Skrčujemo pa glavne in zavisne ( f) stavke
.
Istovrstni členi skrčenih stavkov stoje ali brez vez
nika drug poleg drugega, ali pa jih vezejo priredbeni
vezniki.
(Kateri so?)
Členi, na katere se nanašajo
istovrstni členi, so vkupni.
I s t o v r s t n e č l e n e l oči vej i ca, če ni so
zvez an i z vezni ki : in (ali), ter.
138. n a l o g a . Nezmernost in nesnažnost ste
sovražnici zdravja. Premičnice in sopremičnice tekajo
okoli stalnic. Ogenj sveti in greje. Čista voda nima
niti barve, niti duha. Bog je ustvaril zemljo in nebo.
Marsikateri mrčes je ljudem in živalim nadležen.
Korist živali in rastlin je različna. Kos poje ne le
glasno, ampak tudi prijetno. Marsikdo si je opomogel
s pridnostjo in poštenostjo. Vinska trta se je zelo
razširila ter se izprevrgla v brezštevilna plemena.
a)
Razvežite skrčene stavke!
b)
Podčrtajte istovrstne stavkove člene enkrat,
vkupne dvakrat!
139. na l oga . Prešič je sicer nesnažna žival.
Prešič je vendar koristna žival. — Kuna leži po
dnevu v kakej luknji. Kuna se skriva po dnevu v
