Preizkusite avtomatsko lektorico BESANO, varuško vašega ugleda!

BREZPLAČEN PREIZKUS in DODATNI POPUST OB NAROČILU

KONTAKTIRAJTE NAS

Dvopičje: kako ga uporabljamo?

05. julija 2023

Dvopičje: kako ga uporabljamo?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Prikaz časa 12:30 digitalne ure

Dvopičje, dve piki ena nad drugo, kdo ga ne pozna?

Je enodelno nekončno ločilo. Uporabljamo ga skladenjsko in neskladenjsko.

Skladenjsko z njim ločimo stavke ali nakažemo naštevanje. 

V neskladenjski rabi pa nam v različnih primerih služi kot simbol.

SKLADENJSKA RABA

Kadar dvopičje uporabljamo skladenjsko, je vedno levostično. To pomeni, da pred njim ni presledka. Uporabljamo ga v naslednjih primerih:

  1. Pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje povedano (še posebej pri naštevanju, vendar to ni edini primer): Imel je tri iskre konjiče: vranca, rjavca in šarca.; Vse od kraja je delal: oral, sejal, kosil, drvaril.; Pomagati moramo vsi: niti najmlajši med nami ne sme manjkati.; Le eno je potrebno: delo.

Pri tem moramo biti pozorni na:

  • Če pri izgovoru stavka ne delamo premora, nam v nekaterih primerih dvopičja ni treba zapisati. Tako lahko Prišli so: Manca, Domen, Žiga zapišemo tudi Prišli so Manca, Domen, Žiga. Dvopičje je tudi navodilo, kako naj besedilo beremo na glas.
  • Dvopičja ne pišemo pred navedkom, ki je prilastek izraza pred seboj: Rekel sem si »jebiga« in šel domov.; Descartesov izrek »Mislim, torej sem« pozna vsak vsaj malo izobražen.
  • Namesto dvopičja lahko uporabimo tudi pomišljaj ali vejico, kadar gre za pristavek in ne naštevanje: Pomagati moramo vsi – niti najmlajši ne sme izostati.; Le eno je potrebno, delo.
  1. Kadar zapisujemo premi govor. Dvopičje postavimo za napovednim spremnim stavkom: Ženska je vprašala: »Kaj bi radi?«; Vsi so odgovorili: »Pravico.«; Na grafitu je pisalo: »Patriarhat ubija.« Pomnite pa, da če spremni stavek ni pred dobesednim navedkom, dvopičja ne pišemo: »Če drugi zmorejo,« si je mislil, »bom pa tudi jaz.«; »Kako naj ti povem,« je začel, »da si mi všeč.«
  2. Pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek: Obstaja samo ena možna razlaga: ni je imel resnično rad.; Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil.
  3. Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela (članka, umetniškega dela): Božidar Jakac: Breg.; Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi: Blisk v štirih barvah. Kljub temu večinoma raje pišemo kar vejico: France Prešeren, Poezije.
  4. Za skrajšano napovedjo: Foto: osebni arhiv; Vir: wikipedija; Namig: pazi da ne padeš.
  5. Neobvezno dvopičje zapisujemo še v obrazcih, pred prostorčkom za izpolnjevanje: Ime: …… Priimek: …… GSM: ……

NESKLADENJSKA RABA

Kadar dvopičja ne uporabljamo skladenjsko, je večinoma nestično (ima presledek na obeh straneh). Uporablja se kot simbol v različnih zapisih:

  1. Nadomešča besedo »proti«: Slovenija : Hrvaška; razmerje 1 : 3
  2. Lahko pomeni »deljeno«: 25 : 5 = 5
  3. Označuje tudi pomen v nasprotju: trenerka : trenirka; bor : Bor

Kadar je stično pa:

  1. Pri zapisovanju ure: 12:30
  2. Zaznamuje ponovitev odlomka v glasbi.
  3. Uporablja se tudi pri fonetični transkripciji in označuje dolžino glasu: kóːnc tìːzγa tlačàːnstva

Morda se vse to sliši veliko, vendar ste verjetno večino vedeli že intuitivno.

Vseeno pa se nam kdaj zgodi, da nam jo zagode tiskarski škrat. Levostičnost postane desnostičnost ali namesto dvopičja postavimo podpičje.

V takih primerih pa nam včasih lahko na pomoč priskoči avtomatska lektorica Besana

Zakaj včasih, ne pa vedno? Zato, ker Besana ne pozna vsebine in ne more vedeti, kaj imate v mislih. 

Zapis 12:30 npr. lahko pomeni uro, lahko pa tudi rezultat tekme ali pa deljenje. Kar pomeni, da morate sami paziti na pravilnost zapisa s presledki ali brez njih.

Lep pozdrav
Anton Romšak

P. S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

crossmenuchevron-up